Med ljudmi v Pakistanu, Indiji in razdeljenem Kašmirju je po dneh vse hujših napetosti zavladalo olajšanje. Oblasti regionalnih jedrskih sil so se po štirih dneh spopadov odločile, da z državama stopijo korak nazaj od grozečega prepada popolne vojne. Čeprav so ZDA z oznanilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je bila z njihovo pomočjo dosežena prekinitev spopadov, poskušale pobrati vso smetano za doseženo premirje, je bilo v posredniške pogovore ob telefonskih klicih vrha ameriške administracije vključenih več držav. Najmočneje naj bi med več kot 30 državami – toliko posrednic je namreč navedel pakistanski zunanji minister Išak Dar – posredovale nekdanja kolonialna sila Velika Britanija, Savdska Arabija in Turčija. A vendarle se tudi zdi, da je bila tokrat odločilna vloga telefonske diplomacije ZDA.

Prekinitev spopadov je krhka, obe državi sta še v soboto poročali o kršitvah premirja druge strani, v nedeljo pa so se razmere na območjih spopadov umirile. Veliko ljudi, ki so pobegnili z mejnega območja razmejitvene črte v Kašmirju, se poskuša vrniti na svoje domove. Številnim je pot otežena, saj so po ozemlju raztrošena različna neeksplodirana ubojna sredstva, ki jih poskušajo tamkajšnje oblasti odstraniti. A razmere ostajajo nepredvidljive.

Od izolacionizma k diplomaciji

Po dneh omahovanja, ali naj se vključi kot posrednica v pogajanjih med svojima tesnima zaveznikoma, pri katerih je glede na regionalno situacijo in politična razmerja ameriška administracija enkrat bolj naklonjena New Delhiju, drugič pa Islamabadu, so v Washingtonu le okrepili posredniško diplomacijo. Potem ko so rakete v spirali eskalacije kljub poskusom diplomatskega umirjanja napetosti začele padati na vojaška oporišča ene in druge strani, je ameriška administracija ocenila, da se je treba vključiti v pogajanja. V Washingtonu je zaznati bojazen, da bi se spirala eskalacije utegnila zavrteti tudi v uporabo jedrskega orožja. Želja ameriške administracije se je po teh ocenah morebitnega razvoja dogodkov samo še okrepila: želeli so zmanjšanje napetosti in začetek neposrednih pogovorov obeh strani.

V Washingtonu je bilo zaznati bojazen, da bi se spirala eskalacije utegnila zavrteti tudi v uporabo jedrskega orožja.

Takšno sporočilo, pospremljeno z željo po premirju, je ameriški zunanji minister Rubio po telefonu sporočil šefu pakistanskega generalštaba Asmimu Munirju. Pozneje, ko so se indijski napadi na pakistanske položaje nadaljevali, pa je isto sporočilo prenesel še indijskemu zunanjemu ministru Subrahmanjamu Džaišankarju. Ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki je še pred dnevi izključeval vpletanje ZDA v dogajanje na indijski podcelini, je poklical indijskega premierja Narendro Modija. In čeprav so v indijskih varnostnih krogih razmišljali, da bi nadaljevali napade, saj so ocenjevali, da imajo premo, se je nazadnje zgodil preobrat. Premier Modi naj bi Vanceu dejal, da bo indijski odziv dosti silovitejši, če bo zdaj Pakistan storil kaj napačnega.

Oboji so zmagali

Nekaj ur po telefonski diplomaciji sta se Indija in Pakistan dogovorila o začetku premirja. Začeli so se vrstiti pozivi k okrepitvi premirja in uresničevanju dogovorjenega. Ameriški predsednik Trump je pohvalil obe strani za sklenitev premirja. Napovedal je sodelovanje z obema stranema, da bi našli rešitev za skoraj osem desetletij trajajoči spor glede Kašmirja.

Da utegne premirje vzdržati, je nakazovala tudi retorika indijskih in pakistanskih oblastnikov. Oboji so zagotavljali, da so dosegli zmago. Indijski obrambni minister Radžnat Sing je zatrdil, da je Indija z udarcem globoko na pakistansko ozemlje in pakistanski del Kašmirja poslala jasno sporočilo po napadu na indijske turiste v Pahalgamu, v katerem je bilo ubitih 26 ljudi. »Tisti, ki nam bodo škodovali, se bodo srečali s pravico, po potrebi tudi čez mejo,« je dejal. Pakistanski premier Šehbaz Šarif je narodu čestital za »zmago« ob doseženem premirju in izrazil upanje na smiseln dialog z Indijo o vseh odprtih vprašanjih – torej o Kašmirju in delitvi vodnih virov, saj je od meddržavnega sporazuma o delitvi vode iz šestih rek pred tedni odstopila Indija. »Zgodovina se bo vedno spominjala, kako so pakistanske oborožene sile in letala v nekaj urah utišale indijsko vojsko,« je ocenjeval Šarif.

Priporočamo