Po podatkih mreže nevladnih organizacij ICBL-CMC, ki se zavzema za ukinitev uporabe protipehotnih min in kasetnega streliva, so omenjene mine in eksplozivni ostanki vojne lani v 52 državah in območjih po svetu ubili ali ranili 500 ljudi več kot leta 2023 in največ po letu 2020.
Civilisti so predstavljali 90 odstotkov žrtev, med njimi je bila skoraj polovica otrok, predstavljene ugotovitve ICBL-CMC povzemajo tuje tiskovne agencije.
Pri mreži so ob tem obsodili napovedane odstope od ottavske pogodbe o prepovedi protipehotnih min iz leta 1997, potem ko so se marca za ta korak odločile Poljska, Finska, Litva, Latvija in Estonija. Kot razlog so navedle grožnjo Rusije.
Za odstop oziroma vsaj začasno prekinitev izvajanja pogodbe so se nato odločili tudi v Kijevu. Pri ICBL-CMC so opozorili, da pogodba tega ne predvideva oziroma državam, vpletenim v konflikt, odstop preprečuje.
Rusija uporablja mine v velikem obsegu
»Ti dogodki, skupaj z nadaljnjo uporabo in proizvodnjo, pomenijo nevarno erozijo globalne norme, ki je od leta 1999, ko je pogodba začela veljati, rešila nešteto življenj,« so poudarili.
Po ugotovitvah mreže Rusija, ki tako kot ZDA in Kitajska ni podpisnica ottavske pogodbe, v vojni v Ukrajini protipehotne mine uporablja v velikem obsegu. Po njenih navedbah se pojavlja tudi vse več znakov, da jih uporablja tudi ukrajinska stran, a obseg njihove uporabe ni jasen.
Največ žrtev protipehotnih min so sicer lani tako kot leto prej zabeležili v Mjanmaru, kjer je bilo ubitih ali ranjenih 2029 ljudi. Sledi Sirija s 1015 žrtvami. Ne ena na druga država ni podpisnica pogodbe o prepovedi.
