Zveza Nato je februarja začela misijo Arktični stražar (Arctic Sentry), da bi okrepila svojo navzočnost na daljnem severu. Rusija, ki ima na Arktiki pomorsko floto, vključno s podmornicami z jedrskim orožjem, regijo razume kot svojo interesno sfero, kjer razvija tudi pomorsko pot za povezavo z azijskimi državami.
Neposredna grožnja Rusiji
Moskva je že pred tem protestirala proti misiji Arktični stražar, Lavrov, dolgoletni zunanji minister predsednika Vladimirja Putina, pa je, kot poroča portal Index, v avtorskem članku zapisal, da Rusija vojaške vaje Nata v regiji označuje za »agresivne«.
»Takšna vojaška dejavnost na Daljnem severu pomeni neposredno grožnjo varnosti Rusije. Tveganja za incidente, ki bi lahko sprožili oborožen spopad s potencialno katastrofalnimi posledicami, se povečujejo,« je zapisal v članku, ki ga je objavilo rusko zunanje ministrstvo.
Rusija ima na Arktiki največjo vojaško prisotnost in infrastrukturo, v zadnjih letih pa je svojo dejavnost na tem z minerali bogatem območju začela povečevati tudi Kitajska, večinoma v partnerstvu z Moskvo.
Norveška, soseda Rusije, je ta mesec razširila nedavno ustanovljeno vojaško brigado s sedežem na Arktiki, kar je najnovejša poteza katere od članic Nata za krepitev obrambnega vpliva sredi vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela leta 2022.