Nemški kancler Friedrich Merz je maja na glas povedal, da namerava Nemčija okrepiti svojo vojsko Bundeswehr v »najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi«, in obljubil, da bo njegova vlada zagotovila »vsa finančna sredstva, ki jih potrebuje«.
Obsežen seznam na 39 straneh določa nakupe v vrednosti 377 milijard evrov za kopensko vojsko, mornarico in letalstvo. Pri tem gre v več primerih za večletna naročila, ki nimajo zaključenega časovnega okvira. Skupaj gre za celovit načrt za prenovo nemške vojske, ki bo močno temeljila na domači orožarski industriji.
Novi načrti obsežnega oboroževanja prihajajo hkrati z novim modelom financiranja. Nemška vlada se je odločila, da bo obrambne izdatke izvzela iz tako imenovanega zlatega proračunskega pravila, ki z ustavnimi določili omejuje primanjkljaj. To bo omogočilo dolgoročno višje obrambne izdatke, tudi ko bo izčrpan 100-milijardni obrambni sklad, vzpostavljen v mandatu nekdanjega kanclerja Olafa Scholza. Tudi ta sklad je bil instrument za obvod sicer povsem arbitrarnih proračunskih omejitev, ki še vedno brzdajo državno porabo na drugih področjih.
Vsi nakupi v vrednosti več kot 25 milijonov evrov potrebujejo odobritev parlamentarnega odbora za proračun. Gre torej predvsem za seznam želja nemške vojske.
Zlati časi za nemška orožarska podjetja
Dokumenti kažejo, da želi Bundeswehr v naslednjem proračunskem ciklu skleniti približno 320 poslov nakupa orožja in opreme. Od teh jih ima 178 navedenega dobavitelja. Ostali ostajajo odprti, kar kaže, da je velik del načrta modernizacije Bundeswehra še v fazi načrtovanja.
Nemška podjetja prevladujejo med že začrtanimi razpisi – daleč največji delež s približno 160 od 172 projektov. To napoveduje okoli 182 milijard evrov poslov za domača orožarska podjetja.
Koncern Rheinmetall je daleč največji zmagovalec. Skupina s sedežem v Düsseldorfu in njena pridružena podjetja se pojavljajo v 53 ločenih načrtovanih naročilih v vrednosti več kot 88 milijard evrov. Okoli 32 milijard evrov bi šlo neposredno Rheinmetallu, medtem ko je nadaljnjih 56 milijard evrov povezanih s hčerinskimi podjetji in skupnimi podvigi, kot sta programa za bojna vozila puma in boxer, ki jih vodijo s podjetjem KNDS, ki je v polovičnem lastništvu francoske vlade.
Dokument predvideva skupno 687 bojnih vozil pehote (oklepnikov) puma, vključno s 662 bojnimi različicami in 25 vozili za usposabljanje voznikov, ki bodo dobavljena do leta 2035.
Na področju zračne obrambe kopenskih enot vojske namerava Bundeswehr kupiti 561 sistemov za protizračno obrambo kratkega dosega Skyranger 30, namenjenih obrambi pred droni. Program, ki je v celoti pod vodstvom Rheinmetalla, bo temu podjetju prinesel tudi milijonska naročila za strelivo.
Diehl Defence se po Rheinmetallu pojavlja kot drugo glavno industrijsko sidro Bundeswehra. Bavarski proizvajalec raket je naveden v 21 nabavnih linijah v vrednosti 17,3 milijarde evrov.
Največji delež prihaja iz družine IRIS-T, ki naj bi predstavljala hrbtenico prihodnje nemške arhitekture zračne obrambe. Gre za sistem, ki ga je naročila tudi Slovenija (štiri sisteme z raketami v vrednosti nekaj več kot 400 milijonov evrov).
Bundeswehr namerava kupiti 14 kompletnih sistemov IRIS-T SLM v vrednosti 3,18 milijarde evrov in 396 raket IRIS-T SLM za približno 694 milijonov evrov.
Domača orožarska industrija naj bi dobavila tudi ducat novih taktičnih dronov LUNA NG za približno 1,6 milijarde evrov in štiri pomorske drone uMAWS za mornarico za približno 675 milijonov evrov.
Uvoz iz Izraela in ZDA
Med tujimi dobavitelji nemške vojske si lahko dobre posle spet obetajo izraelska podjetja. Israel Aerospace Industries, ki ima že podpisano pogodbo za okoli štiri milijarde evrov vredne sisteme protibalistične obrambe Arrow 3, naj bi za okoli 100 milijonov evrov dobavil še dodatne oborožene drone Heron TP, ki jih nemško letalstvo že uporablja.
Med tujimi orožarskimi podjetji se največji posli sicer obetajo ameriškim družbam. Prvi med njimi je Lockheed Martin, ki proizvaja bojna letala F-35. Nemčija je že kupila 15 teh letal, ki bodo služila tudi kot nemška komponenta politike delitve jedrskega orožja, ki ga ima Berlin sklenjenega z Washingtonom. Že dlje časa pa se govori, da si nemško letalstvo želi še več letal F-35 in z njimi zamenjati starajočo se floto letal Tornado.
Nakup letal F-35 je posebej politično kontroverzen, ker to letalo potrebuje praktično nenehno vzdrževanje in posodobitve programske opreme iz ZDA, ki so se v zadnjem času izkazale za vse manj zanesljivega zaveznika. Poleg tega F-35 predstavlja konkurenco kar dvema domačima orožarskima programoma: na krajši rok razvoju nove različice letal eurofighter typhoon, na daljši rok pa razvoju novega bojnega letala šeste generacije future combat air system, ki ga nemška podjetja razvijajo v partnerstvu s francoskimi in kjer sta Berlin in Pariz v precejšnjem sporu glede delitve poslov za posamezne komponente letala.
Drugi ameriški orožarski velikan, ki lahko upa na nemška naročila, je Boeing, od katerega želi Nemčija kupiti dodatna letala za boj proti podmornicam P-8 poseidon za 1,8 milijarde evrov. Raytheon pa si lahko obeta naročilo za 400 manevrirnih raket tomahawk v različici Vb za približno 1,15 milijarde evrov in treh lanserjev teh raket typhon v vrednosti 220 milijonov evrov. Rakete bodo Nemčiji omogočale napadanje ciljev približno 2000 kilometrov daleč. Gre za tip orožja, ki je bil do pred kratkim v Evropi omejen zaradi sporazuma o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega. Čeprav tomahawki danes ne nosijo jedrskih konic, so jih imeli v času hladne vojne.
Vesoljski programi
Nekateri najdražji novi projekti Bundeswehra segajo v vesolje. Gre za področje, kjer sta Nemčija in tudi večina drugih evropskih držav močno odvisni od ZDA. Le Francija je razvila obsežnejše samostojne vojaške kapacitete v vesolju s svojimi lastnimi vohunskimi in komunikacijskimi sateliti. Tega si zdaj želi tudi Nemčija.
Seznam nemških želja na tem področju vključuje več kot 14 milijard evrov naročil. Vključujejo nove geostacionarne komunikacijske satelite (v visoki orbiti), nadgrajene zemeljske kontrolne postaje ter novo konstelacijo komunikacijskih satelitov v nizki Zemljini orbiti v vrednosti 9,5 milijarde evrov za zagotavljanje stalne, proti motnjam odporne povezljivosti za čete. Obrambni minister Boris Pistorius je sicer pred časom napovedal investicije v višini 35 milijard evrov za povečanje nemške »vesoljske varnosti«.
