Predstavniki industrije in analitiki pravijo, da ponovno odprtje Hormuške ožine ne bo samodejno odpravilo škode, ki so jo povzročili tedni zračnih napadov po celotnem Zalivu, poroča Politico in dodaja, da so resne motnje v zračnem prometu še vedno verjetne.
»Tudi če bi se ožina odprla in ostala odprta, menim, da bo trajalo več mesecev, preden se bo oskrba z letalskim gorivom vrnila na zahtevano raven,« je v sredo na tiskovni konferenci v Singapurju dejal Willie Walsh, generalni direktor združenja International Air Transport Association (IATA). Iran je nato v sredo zvečer zaradi izraelskih napadov na Libanon zopet zaprl ožino.
Nafta ne bo stekla čez noč
Vojna v Iranu je cene letalskega goriva v Evropi dvignila na več kot dvakratno predvojno raven, hkrati pa so se pojavili strahovi pred bližajočim se pomanjkanjem zalog. V Veliki Britaniji so nekatere lete odpovedali, več italijanskih letališč pa je uvedlo omejitve pri točenju goriva. Prekinitev ognja ni bistveno umirila skrbi letalske industrije glede pomanjkanja zalog in višjih cen. »Nafta ne bo stekla kar čez noč tako kot prej,« je za Politico povedal neimenovani evropski diplomat.
»Trenutne razmere na Bližnjem vzhodu in negotovost glede njihovega trajanja dejansko vzbujajo skrbi glede razpoložljivosti letalskega goriva v Evropi v prihodnjih tednih in mesecih,« je dejala Ourania Georgoutsakou, izvršna direktorica lobistične skupine Airlines for Europe, po srečanju s predstavniki EU, državami in dobavitelji goriva o vprašanjih naftnega trga. »Čeprav prekinitev ognja lahko prinese olajšanje, je še prezgodaj napovedati, kako hitro bo oskrba vzpostavljena,« je dodala.
Potrebno je več kot premirje
Z njo se strinjajo tudi analitiki. Andrew Lobbenberg, vodja oddelka za raziskave evropskega transportnega kapitala pri banki Barclays, je v poročilu zapisal, da se »supernormalne cene«, ki so jih evropski letalski prevozniki uživali pred vojno, verjetno ne bodo vrnile.
Strokovnjaki za gorivo so prav tako poudarili, da bo imela dvotedenska prekinitev ognja omejen učinek, saj ponovna vzpostavitev rednega prometa s tankerji zahteva več kot le premirje.
»Če bo število ladij ostalo razmeroma majhno, to ne bo prineslo večje spremembe,« je dejal George Shaw, višji analitik za nafto v podjetju Kpler. Ob tem je opozoril, da ostaja nejasno, ali bodo tankerji Iranu morali plačevati pristojbino za prehod skozi ožino.
Popravilo rafinerij v regiji, ki so jih zadele iranske sile, bo prav tako zahtevalo čas. »Vsi ti dogodki imajo vse daljši vpliv na oskrbo in cene,« je dodal Shaw.
Ni še konec energetske krize
Tudi v »izjemno idealiziranem« scenariju, kjer je Hormuška ožina odprta in se zmogljivosti rafinerij vrnejo na predvojno raven, plovba iz Zaliva do Evrope po Rdečem morju – kjer bi iranski zavezniki v Jemnu, hutijevci, še vedno lahko motili promet – traja približno 25 dni, pot okoli Rta dobrega upanja pa okoli 42 dni.
Vodilni uslužbenec pri evropskem uvozniku utekočinjenega zemeljskega plina, ki je želel ostati neimenovan, je za Politico povedal, da je »najslabši možni scenarij« za ožino ta, da se ponovno odpre, vendar s trajnimi omejitvami. Te vključujejo iranske namere po zaračunavanju pristojbin za dostop, česar Teheran ne namerava opustiti, svoj delež pa naj bi želel tudi Trump.