Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna majska temperatura 1,42 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850-1900.
Evropa je v obdobju od marca do maja doživela svojo tretjo najtoplejšo pomlad v zgodovini meritev.
Dogajanje na celini pa je 20. maja minilo v znamenju hitrega prehoda iz hladnejših v nadpovprečno tople vremenske razmere. V drugi polovici meseca je namreč zahodni del celine zajel nenavadno zgodnji in intenziven vročinski val, pri tem pa so v Franciji, Združenem kraljestvu, na Irskem in Portugalskem zabeležili veliko majskih temperaturnih rekordov. V večjem delu regije so temperature dosegle od 35 do 40 stopinj Celzija, kar ustreza izpostavljenosti močnemu (nad 32 stopinj Celzija) in zelo močnemu toplotnemu stresu (nad 38 stopinj Celzija).
Kot opozarjajo pri Copernicusu, gre za enega najintenzivnejših vročinskih valov, kar jih je bilo kdajkoli opaženih v zahodni Evropi tako zgodaj v letu. "Čeprav je dogodek izjemen, je skladen s hitrim segrevanjem Evrope in dolgoročnim trendom pojava pogostejših, intenzivnejših in zgodnejših vročinskih valov," so poudarili.
Povprečna globalna temperatura morja je bila maja 20,90 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini takoj za majem 2024, ko je povprečna temperatura dosegla 20,93 stopinje Celzija. "Temperatura morske vode je ostala na izjemno visokih ravneh v večjem delu tropskega dela Pacifika, saj ekvatorialni del Pacifika nadaljuje prehod v pojav El Nina, ki se bo predvidoma razvil v prihodnjih mesecih," so opozorili pri Copernicusu.
V mesecu maju so zaznali tudi kontrast med suhimi in vlažnimi razmerami. Medtem ko so bili večji deli zahodne, srednje in vzhodne Evrope, vključno z Italijo in Španijo, bolj suhi od povprečja, so bile v Turčiji, Bolgariji in Moldaviji razširjene poplave. Predeli severozahodne celinske Evrope, severne Skandinavije, Finske, Turčije in regije ob Črnem morju pa so bili bolj namočeni od povprečja.
Pretok rek je bil podpovprečen v večjem delu srednje, vzhodne in severovzhodne Evrope, kar je povezano s podpovprečnimi količinami padavin, zelo nizki pretoki pa so bili zaznani tudi v delih Fenoskandije, predvsem na Finskem, in sicer zaradi nizke snežne odeje.
Nadpovprečen pretok rek pa je bil v večjem delu Iberskega polotoka in Turčije zaradi mokre zime na območju Iberskega polotoka in močnih padavin v Turčiji.
Zunaj Evrope so bili nadpovprečno namočeni severni in jugovzhodni deli Severne Amerike, Azije severno od indijske podceline ter na zahodu Kitajske, pa tudi območja Brazilije, južne Afrike in večji del Avstralije.
Podpovprečno namočene razmere pa so prevladovale o osrednjem delu ZDA, večjem delu Srednje Azije, na Madagaskarju, na jugozahodu Avstralije in večjem delu Južne Amerike.
