65-letni režiser je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za film Preprosta nesreča, posnet po njegovih osebnih izkušnjah z zaporom in državno represijo. Pred kratkim je prejel tudi nagrado za najboljši mednarodni celovečerni film, najboljši izvirni scenarij in najboljšo režijo na podelitvi filmskih nagrad gotham v New Yorku. Film je bil posnet naskrivaj, vključuje pa tudi intervjuje z drugimi zaporniki.
Dolga zgodovina sporov z oblastmi
Panahi je mednarodno pozornost prvič pritegnil leta 1995, ko je v Cannesu predstavil prvenec Beli balon in prejel nagrado za najboljši prvi film. Leta 2010 mu je iranska oblast prepovedala snemanje filmov in potovanja v tujino, potem ko je leto prej podprl množične protirežimske proteste ter posnel več del, kritičnih do razmer v sodobnem Iranu.
Zaradi »propagande proti sistemu« je bil nato obsojen na šest let zapora, a je za rešetkami preživel le dva meseca, preden so ga izpustili po plačilu varščine. Leto po odločitvi o prepovedi snemanja je v Cannes poslal dokumentarec »To ni film« na USB-ključku, skritem v torti. Leta 2022 so ga znova pridržali zaradi protestov skupine filmskih ustvarjalcev, sedem mesecev pozneje pa so ga izpustili.
Iranski filmski in kulturni sektor je od islamske revolucije leta 1979 pod strogim državnim nadzorom, režiserji pa morajo za snemanje in predvajanje svojih filmov pridobiti uradna dovoljenja.
