Julij je s tem zaključil 13-mesečni niz, ko je bil vsak mesec najtoplejši dotlej, so sporočili iz Copernicusa. Kot so poudarili, je bil resda malenkost hladnejši od lanskega, ki še vedno drži rekord, a je postregel z dvema najtoplejšima dnevoma v zgodovini meritev. Povprečna globalna temperatura je namreč 22. julija dosegla 17,16 stopinje Celzija, dan pozneje pa 17,15 stopinje.
Povprečna julijska temperatura je bila 1,48 stopinje Celzija nad ocenjenim julijskim povprečjem v obdobju 1850-1900.
Od avgusta lani do vključno julija letos je bila povprečna globalna temperatura 0,76 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,64 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850-1900.
Biomass burning is common in South America at this time of year. This summer is particularly intense; number of fires has risen to a record high for the month of July, one of the highest in 20 years. This #Sentinel3 📷 shows a large plume of smoke in the state of Amazonas,Brazil. pic.twitter.com/4yVuQ0cCdl
— Copernicus EU (@CopernicusEU) August 7, 2024
Prvih sedem letošnjih mesecev je postreglo z 0,27 stopinje višjo povprečno temperaturo kot enako obdobje lani. »Vse bolj verjetno je, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini meritev,« so zapisali pri Copernicusu.
V Evropi je bila povprečna julijska temperatura 1,49 stopinje nad julijskim povprečjem v obdobju 1991-2020, s čimer je letošnji julij postal drugi najtoplejši v Evropi po juliju 2010. Povprečne temperature so bile najvišje v južni in vzhodni Evropi, v severozahodni pa so bile blizu povprečja ali pod njim.
Preberite še: Agencija za okolje: Julij najtoplejši vsaj od leta 1950
Zunaj Evrope so povprečje najbolj presegle temperature na zahodu ZDA, zahodu Kanade, v večjem delu Afrike ter na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Pod povprečjem so bile na zahodu Antarktike ter v delih ZDA, Južne Amerike in Avstralije.
Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila julija 20,88 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura julija lani, a za vsega 0,01 stopinje.
»Naše podnebje se še naprej segreva. Uničujoči učinki podnebnih sprememb so se začeli kazati precej pred letom 2023 in se bodo nadaljevali, dokler globalni izpusti toplogrednih plinov ne dosežejo neto ničelne vrednosti,« je objavo podatkov pospremila namestnica direktorja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.
Na vse večjo verjetnost pojavljanja ekstremnih vremenskih pojavov je v nedavnem pogovoru za STA opozoril tudi direktor službe Carlo Buontempo. Svet bi se lahko za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo segrel že v začetku prihodnjega desetletja, je poudaril.
