V Franciji že tri tedne trajajo skupščinske razprave in potekajo glasovanja o proračunu za prihodnje leto, nadaljevali pa se bodo do konca novembra. V sredo je bil pomemben dan, ker so poslanci v okviru sprejemanja proračuna z 255 glasovi za in 146 proti glasovali za zamrznitev pokojninske reforme do leta 2028. Tako bo odločitev o novi pokojninski reformi verjetno posredno padla na predsedniških volitvah spomladi 2027.
Reforma, ki jo je vlada leta 2023 sprejela kar mimo skupščine in ob množičnih protestih, bi do leta 2030 postopoma povišala starost upokojevanja za polno delovno dobo z 62 na 64 let. Zdaj pa se bo ustavila pri sedanjih 62 letih in devetih mesecih.
Odobril svoj hud poraz
Zamrznitev pokojninske reforme je verjetno najhujši politični poraz predsednika Emmanuela Macrona, ki v svojem osemletnem vodenju Francije pravzaprav nima pokazati ničesar drugega. Reforma naj bi bila za kupce državnih obveznic, s čimer se zadolžuje država, dokaz, da si Francija prizadeva sanirati javne finance. Zamrznitev pomembne, a blage reforme pa predstavlja hud udarec za javne finance, predvsem zdaj, ko je očitno, da bo imela prihodnje leto že četrtič zapored proračunski primanjkljaj nad petimi odstotki.
Težko je sicer razumeti, da je proti pokojninski reformi 80 odstotkov Francozov, saj bi imela država še vedno najnižjo starost upokojevanja s polno delovno dobo v Evropi. Poleg tega ima redko katera evropska država tako visok življenjski standard upokojencev kot Francija. Zdaj pa gre tudi za edino državo v Evropi, ki je ustavila začeto pokojninsko reformo.
Dve zelo slabi možnosti
Bi pa zaostrovanje politične krize v primeru padca Lecornujeve vlade še bolj kot sedanja ustavitev pokojninske reforme dvignilo obresti za zelo visok francoski javni dolg. Sébastien Lecornu je namreč že peti premier v zadnjih dveh letih. Skratka, Macron in Lecornu sta se med dvema zelo slabima možnostma odločila za manj slabo – da bosta popustila socialistom, ki so obljubili, da ne bodo sodelovali pri rušenju vlade, če bo potek pokojninske reforme ustavljen. Najbrž je tudi sam Lecornu postavil Macrona pred dve boleči možnosti: zamrznitev pokojninske reforme ali padec njegove vlade in verjetno nove volitve, na katerih bi zmagala skrajna desnica, ki jo vodi Marine Le Pen.
Za zamrznitev reforme so v sredo poleg socialistov glasovali še skrajna desnica in Zeleni, proti pa nepričakovano radikalna levica Jean-Luca Mélenchona, ki zahteva popolno odpravo reforme. Proti je bila tudi desnica, to je desni del vladnega tabora z Republikanci in stranko Horizont. Večji del vladnih poslancev se je proti svoji volji vzdržal.
Premier Lecornu zdaj torej lahko upa, da mu bo uspelo spraviti skozi ves proračun. A tudi če se bo ob glasovanju o nezaupnici ali proračunu 69 socialističnih poslancev, ki gotovo ne bodo glasovali za, vzdržalo, to morda ne bo dovolj, da bi njegova vlada, ki ima nezanesljivo podporo le 210 od 577 poslancev, obstala. Zelo pomembno za Lecornuja je zato, da je za zamrznitev glasovalo 34 od 38 poslancev Zelenih. Torej lahko upa, da se poleg socialistov tudi Zeleni ne bodo priključili radikalni levici in skrajni desnici pri rušenju vlade. Tu ne gre prezreti, da socialisti in Zeleni Macronu, velikemu sovražniku vse levice, privoščijo veliko ponižanje, ki ga je zdaj doživel z ustavitvijo pokojninske reforme.
