Tri tedne po volitvah v Avstriji je slednjič znano, kdo bo avstrijski mandatar. To ni postal vodja zmagovite skrajno desne stranke Svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl, temveč vodja drugouvrščene Ljudske stranke Karl Nehammer. To se je v zgodovini druge republike zgodilo prvič. Zdajšnji kancler bo poskušal koalicijo sestaviti s Socialdemokratsko stranko (SPÖ) Andreasa Bablerja, ki se je uvrstila na tretje mesto, ter morda še z manjšima strankama Neos in Zeleni.

Karl Nehammer je mandatarstvo sprejel in dejal, da bo poskušal sestaviti stabilno vlado s široko podporo. Da se bo to uresničilo, ni hotel obljubiti. Volilnega rezultata sicer ne razume kot naročila volilcev, da se lahko zadeve nadaljujejo kot doslej, temveč da so potrebne reforme. Ključne teme zanj bodo, kako ohraniti konkurenčnost Avstrije in s tem zagotoviti nadaljnjo blaginjo, migracije in integracija tujcev ter sistem zdravstva in nege.

Zakaj nočejo v vlado s FPÖ?

»Ljudstvo smo mi vsi,« je predsednik Alexander Van der Bellen argumentiral svojo odločitev, ko je našteval, da so ljudstvo poleg 1,3 milijona volilcev FPÖ tudi milijon volilcev ÖVP in volilci vseh drugih strank ter tisti, ki tudi niso odšli na volitve. S tem je hotel še enkrat poudariti, da mandata tokrat ni avtomatsko dobila prvouvrščena stranka, saj preostale stranke z njo niso hotele sodelovati. »Parlamentarne volitve 29. septembra niso tekma, na kateri bi stranka, ki prva prečka ciljno črto, avtomatično oblikovala vlado. Če želi stranka vladati sama, mora premagati 50-odstotno oviro. Ni dovolj, da doseže 10, 20 ali 30 odstotkov,« je skorajda profesorsko razlagal avstrijski predsednik.

Ko je pojasnjeval, čemu je podelil mandat Ljudski stranki, je naštel tudi razloge, ki sta jih navedli drugo- in tretjeuvrščena stranka, zakaj sodelovanje s FPÖ ni mogoče: skrbeli so jih liberalna demokracija, pravna država in do EU kritična politika, bližina ruskemu predsedniku Putinu, neobstoječa meja do ekstremizma in omalovažujoč jezik Kickla.