»Bi želeli leteti bolj trajnostno in zmanjšati emisije CO₂ svojega leta?« S temi besedami Lufthansa zaračunava dodaten prispevek pri spletnem nakupu letalske vozovnice. Zdaj so se nemški letalski prevoznik in enaindvajset drugih evropskih letalskih družb zavezali, da bodo spremenili svoje zavajajoče komunikacijske strategije in opustili prakse zelenega zavajanja (greenwashing).
Največja sprememba je, da bodo prenehali trditi, da je mogoče emisije CO₂ določenega letalskega leta nevtralizirati, izravnati ali neposredno zmanjšati s finančnim prispevkom pri nakupu letalske vozovnice. Ta del cene namreč, v nasprotju s trditvami letalskih prevoznikov, ne znižuje izpustov toplogrednih plinov.
Sprememba je rezultat dogovora, ki so ga letalske družbe sklenile po pogajanjih z evropsko komisijo, potem ko so na prakse zelenega zavajanja opozorile potrošniške organizacije, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Enaindvajseterico letalskih prevoznikov, ki so se strinjali s spremembo komunikacijskih strategij, sestavljajo Air Baltic, Air Dolomiti, Air France, Austrian Airlines, Brussels Airlines, Eurowings, EasyJet, Finnair, KLM, Lufthansa, Luxair, Norwegian, Ryanair, SAS, SWISS, TAP, Transavia France, Transavia CV, Volotea, Vueling in Wizz Air.
Pri uporabi izraza trajnostna letalska goriva bodo v prihodnje letalske družbe ustrezno pojasnile, koliko ta goriva dejansko zmanjšajo izpuste letal.
(Ne)trajnostna letalska goriva
Nekatere letalske družbe so začele v letalsko gorivo, ki se pridobiva iz surove nafte, dodajati del goriva, izdelanega iz biomase. Gre za podobno gorivo, kot je tako imenovani biodizel. Ta tako imenovana trajnostna letalska goriva se proizvajajo po različnih postopkih, bodisi iz rastlinskih olj, kot je na primer palmovo olje, bodisi z recikliranjem odpadnega rastlinskega olja.
Ker to gorivo nastane pri rasti rastlin, ki ogljik za tvorjenje verižnih molekul ogljikovodikov pridobijo z vsrkavanjem CO₂ iz ozračja, se ta goriva štejejo kot obnovljiv vir energije. Vseeno pa ima kmetijska proizvodnja teh goriv znaten ogljični odtis in druge okoljske posledice. Tak primer je pridelava palmovega olja, ki je eden glavnih vzrokov za krčenje tropskega gozda v Jugovzhodni Aziji. Zgolj na indonezijskem otoku Borneo je bilo zaradi pridelave palmovega olja, ki ima sicer zelo raznovrstno uporabo, v zadnjih dveh desetletjih uničenega 24.000 kvadratnih kilometrov tropskega gozda, kar je več od površine Slovenije.
V svetovnem merilu le okoli 0,3 odstotka goriva, ki ga porabljajo potniška letala, ni pridelanega iz nafte. V Evropi je povprečje nekoliko višje, a so po podatkih Evropske unije za varnost v letalstvu trajnostna letalska goriva zmanjšala izpuste za 0,5 odstotka. Na drugi strani letalski promet v Evropi narašča, tako da so se celotni izpusti lani povečali za osem odstotkov.
