Pred štirinajstimi leti sta Norveško globoko pretresla dva teroristična napada, ki ju je zakrivil tedaj 32-letni Anders Behring Breivik. Štirinajst let kasneje se je njegova zaporna kazen že prevesila v drugo polovico, kar Norvežane navdaja z nelagodjem. Bo lahko Breivik, ki se še vedno izreka za nacista in borca za belsko nadvlado, čez sedem let odkorakal na prostost?
Temeljito načrtovan napad
V petek, 22. julija 2011, se je okoli pol štirih popoldne v središče Osla v neposredno bližino kabineta predsednika vlade in finančnega ministrstva pripeljal kombi. Vozil ga je Anders Breivik, ki je v vozilo skril bombo s približno 950 kilogrami eksploziva. Parkiral je in odšel, nekaj minut kasneje pa je bomba eksplodirala. Umrlo je osem oseb, več je bilo ranjenih. Priče so prizorišče opisovale kot vojno območje.
Breivik je bil tedaj že na poti do slabih 40 kilometrov oddaljenega otoka Utøya, kjer se je odvijal poletni tabor mladine laburistične stranke. Na otok se je pripeljal s trajektom, preoblečen v policista. Sledil je strelski pohod, v katerem je ubil 69 ljudi, številni med njimi so bili najstniki. Tisti, ki so preživeli, so dejali, da je veselo vzklikal medtem ko je zasledoval žrtve in streljal nanje. Streljanje je trajalo več kot eno uro, saj je imela policija velike težave pri transportu osebja in opreme na otok.
Če bi lahko, bi napad ponovil
Tik pred napadoma je na spletu objavil 1500 strani dolg manifest, iz katerega je razvidno, da je napad načrtoval najmanj od leta 2009.
(Ne)prišteven?
Sodišče je imenovalo forenzične psihiatre, ki so ga pregledali in mu diagnosticirali paranoidno shizofrenijo. Po njihovih poročilih je bil v času napada psihotičen in neprišteven. Po ponovnem diagnosticiranju z drugačnimi metodami so te sklepe ovrgli in mu diagnosticirali antisocialno in narcistično osebnostno motnjo. Breivik je v tistem času v pismu, ki ga je poslal več medijem, izrazil upanje, da bo spoznan za prištevnega, saj se mu je zdel zapor mnogo boljši kot psihiatrična ustanova. Zapisal je: “Poslati političnega aktivista v psihiatrično bolnišnico, je bolj sadistično kot ubiti ga!”
Sodbo so razglasili 25. avgusta. Breivik je bil spoznan za krivega in obsojen na 21 let zapora z možnostjo podaljšanja kazni za po pet let neomejeno dolgo, če bi še naprej predstavljal nevarnost za družbo. Po desetih letih, ko je lahko prvič zaprosil za pogojni izpust, je sodišče prošnjo zavrnilo.
V zaporu je izoliran od ostalih zapornikov in ima stik samo s pazniki in zdravstvenimi delavci. Dovolili so mu vpis na dodiplomski študij politologije, ki je potekal tako, da ni imel osebnega stika s profesorji in sošolci in prav tako ne dostopa do interneta. Po opravljenih dveh izpitih je študij opustil. Še naprej se identificira kot nacist in fašist.
__
