"Razglasili smo stanje notranjih nemirov in izredno gospodarsko stanje," je dejal Petro. Z razglasitvijo izrednega stanja na območjih ob meji z Venezuelo so oblasti med drugim dobile pooblastila za omejevanje gibanja.
Spopadi so izbruhnili v četrtek v treh kolumbijskih obmejnih provincah, ki segajo od juga do severovzhoda države. Zaradi spopadov je bilo po zadnjih podatkih razseljenih skoraj 20.000 ljudi.
Potem ko je bilo v zadnjih dneh ubitih 80 ljudi, je kolumbijsko obrambno ministrstvo v ponedeljek sporočilo, da je bilo v spopadih v provinci Guaviare ubitih še 20 ljudi.
Analitiki pojasnjujejo, da se gverilske skupine spopadajo, saj ocenjujejo, da zastali mirovni proces ogroža njihovo enotnost in dobiček, ki jim ga prinaša izjemno donosna trgovina s kokainom.
Petro: "Če želijo vojno, jo bodo dobili"
V zadnjih spopadih so pripadniki Nacionalne osvobodilne vojske (ELN) napadli frakcijo Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc), ki zavrača mirovni sporazum iz leta 2016 in nadaljuje vojskovanje. ELN se je spopadla tudi z največjim mamilarskim kartelom v državi Zalivski klan, ki je največji svetovni proizvajalec kokaina.
Predsednik Gustavo Petro, ki si je doslej prizadeval za umirjanje napetosti in dialog s skupinami, je nakazal, da bo po zadnjih spopadih spremenil svojo politiko. V ponedeljek opozoril voditelje ELN, da je njihova skupina "izbrala vojno in vojno bo tudi imela". Nato je razglasil lokalno stanje izrednih razmer.
Na obmejnem območju z Venezuelo je že nameščenih približno 5000 vojakov. Po poročanju AFP se vojaki še niso neposredno spopadli z gverilskimi skupinami niti se še niso odpravili na najbolj kritična območja, kjer po besedah višjih častnikov še vedno divja nasilje.
Gverilci in mamilarski karteli
V največji proizvajalki kokaina na svetu že skoraj desetletje vlada relativen mir, čeprav več predelov države še vedno nadzorujejo različne levičarske gverilske skupine, desničarske paravojaške enote in mamilarski karteli.
Skupina ELN s približno 5800 borci ostaja ena od največjih oboroženih skupin v Kolumbiji. Sodelovala je v neuspešnih mirovnih pogajanjih z zadnjimi petimi kolumbijskimi vladami in je tesno vpletena v trgovino z drogami. Postala je ena od najmočnejših skupin organiziranega kriminala v regiji.
Skupina Farc, nekoč največja gverilska vojska na zahodni polobli, se je po več kot pol stoletja trajajoči vojni razorožila v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2016, vendar določeni pripadniki skupine nadaljujejo vojskovanje.
