Namestnica ameriškega veleposlanika Dorothy Shea je pozdravila zakonodajne ukrepe Republike Srbske in menila, da to omogoča stabilnejšo pot naprej za BiH. Zaradi tega je Washington odpravil sankcije proti uradnikom RS, je dejala in pozvala prebivalce BiH, naj prispevajo h končanju nenehnih kriz.

Tudi slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je dejal, da zadnji dogodki v RS kažejo, da je pozitivna sprememba možna. Potrditev Ane Trišić Babić na položaj začasne predsednice RS, priprave na predčasne predsedniške volitve in razveljavitev odcepitvenih zakonov pa po njegovih besedah kaže na vrnitev k demokratičnim normam in vladavini prava. "Te odločitve so dobrodošlo znamenje politične zrelosti," je dejal.

Pozdravil je soglasno podaljšanje mandata misiji Eufor Althea in ponovno potrdil zavezanost Slovenije Daytonskemu mirovnemu sporazumu in prizadevanjem Urada visokega predstavnika za BiH. Kot posebej pomembno je izpostavil enotnost Varnostnega sveta glede podaljšanja misije Eufor Althea. Rusija, ki podpira RS, se namreč ni vzdržala glasovanja.

Žbogar je še poudaril potrebo po napredku pomiritve med etničnimi skupnostmi BiH in utrjevanju demokratičnih ustanov ter pozval k nadaljevanju poti BiH do polnopravnega članstva v EU. "Čas je, da BiH prevzame odgovornost za svojo prihodnost," je dejal Žbogar in ponovno poudaril, da mora Varnostni svet ZN glede temeljnih vprašanj miru, suverenosti, pomiritve in dialoga ostati enoten.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt je poudaril, da je bila zadnja velika politična kriza v BiH posledica neustavnih in separatističnih ukrepov nekdanjega predsednika RS Milorada Dodika. "Spodkopavanje Daytonskega sporazuma BiH ne bo pomagalo na poti v EU, niti k temu, da postane delujoča država, ki bo odporna na grožnje," je navedel v svojem poročilu.

Predsedujoča Varnostnemu svetu ZN v oktobru Rusija mu ni dovolila, da bi osebno poročal v Varnostnem svetu, veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je predstavil dokument vlade RS, ki odgovornost za krizo meče na Schmidta. Mimogrede je ponovno obtožil tudi vse zahodne države, da podpirajo Schmidtovo neokolonialno politiko.

Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić se je na to odzval z besedami, da se RS skuša odcepiti, in izrazil prepričanje, da bo Dodik s temi prizadevanji nadaljeval, čeprav ni več predsednik entitete. Komšić je dejal, da sicer tudi sam ni zadovoljen s Schmidtom, vendar pa je Urad visokega predstavnika edina ovira za Dodikove načrte in je zato predlagal, da se imenuje novi visoki predstavnik.

Priporočamo