V sredo so minila tri leta od prisege Giorgie Meloni na premierski položaj. Njena vlada je s tem že na tretjem mestu po dolžini mandata. Dlje sta preživeli le dve od vlad pokojnega Silvia Berlusconija. Če dokonča petletni mandat, bo Melonijeva močno prehitela tudi njega. To je tudi njen politični cilj. Anekdota pravi, da si na koledarju označi vsak dan vodenja vlade, število dni pa večkrat izpostavi javno, tudi z namenom poudarjanja politične stabilnosti in odsotnosti pretresov.
Takšna dolžina mandata v pregovorno vihravi in dinamični italijanski politiki pač ni samoumevna. Pa tudi v Evropi ne več, saj so voditelji velikih držav, od Španije in Francije do Združenega kraljestva ali Nemčije, drug za drugim politično šibkejši od nje in podvrženi resnim izzivom opozicije oziroma precej nepriljubljeni v domači javnosti. Bratje Italije Melonijeve pa imajo celo višjo podporo od tiste, ki so jo dobili na volitvah septembra 2022. Vrti se pri okoli 30 odstotkih. Sama Melonijeva je ocenjena še precej bolje, podpira jo 42 odstotkov vprašanih.
Spretno obračanje na mednarodnem odru
Melonijeva je prva premierka v zgodovini Italije. Na položaj je prisegla 22. oktobra 2022, potem ko je desna opcija zanesljivo zmagala na volitvah. Njena stranka Bratje Italije ima polovico poslancev v koaliciji, ki vlada z udobno parlamentarno večino (237 od 400 sedežev). Obenem nima močne opozicije, saj je ta razbita in še vedno ne najde poti iz posledic volilnega poraza.
Melonijeva se je v treh letih dobro usidrala na mednarodnem odru ter tudi s tem pomagala utišati pomisleke zaradi fašistične dediščine njene stranke. Je zelo izpostavljena, ne pa v enaki meri vplivna. Njena obrazna mimika je magnet za fotoreporterje.
Uspelo se ji je predstaviti kot pomembno vez Evrope z nepredvidljivim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, čeprav se zadnje čase zdi, da je nekoliko omajana. Od začetka je nastopila kot odločna podpornica Ukrajine, a tudi izpustila nekaj dogodkov, denimo osebno udeležbo na odmevnem majskem obisku Kijeva, kamor so odpotovali voditelji Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Poljske. To je bil izraz nasprotovanja pošiljanju italijanskih vojakov za nadziranje miru v Ukrajino, kar je ena od idej, če bo sklenjen mirovni dogovor.
Mešana gospodarska kartoteka
Doma Melonijeva krmari med pragmatizmom in nacionalizmom. Zagovorniki hvalijo njeno mirno vodenje države, kritiki ji očitajo pomanjkanje ambicij, ki jih v pretekli karieri sicer nikoli ni skrivala. V gospodarstvu ji pripisujejo mešane dosežke. »Italija se je po pandemiji začela vzpenjati še pred prihodom Melonijeve, odtlej pa je gospodarska rast šibka. V prihodnjih dveh letih naj bi BDP le malo zrasel, kar kaže na strukturne omejitve gospodarstva. Produktivnost pada, Italija pa ostaja edina država evrskega območja, v kateri so realne plače od 90. let naprej padle,« ocenjuje Marina Cino Pagliarello z London School of Economics. Brezposelnost je sicer nizka, toda zaposlitve niso stalne, dodaja.
Javne finance pa je vseeno relativno dobro uredila. Nagrada je prišla tik pred tretjo obletnico vodenja vlade z dvigom ocen bonitetnih hiš. Francija se zdaj precej pogosteje omenja kot mogoč evropski problem. V teh dneh je predstavila predlog proračuna s primanjkljajem, manjšim od treh odstotkov BDP. Zaradi usklajevanj tega dokumenta naj bi izpustila obisk v Portorožu ob vrhu sredozemskih držav. Domnevno vsaj, pri čemer pa je njena odsotnost izstopala – Italija je bila edina od devetih držav brez premierja ali predsednika. V sosednjo Slovenijo je v treh letih še ni bilo.
