»To posojilo bi se vrnilo šele, ko bi Rusija Ukrajini nadomestila škodo, ki jo je povzročila med to vojno,« v prispevku piše Merz, ki meni, da bi s tem finančno razbremenili države članice EU.
Po mnenju kanclerja bi se na tak način »močno povečali stroški ruske agresije«. »Zdaj je čas, da uporabimo učinkovit vzvod, ki bo prekinil cinično igro pridobivanja časa ruskega predsednika in ga pripeljal za pogajalsko mizo,« je dejal.
S posojilom, s katerim po besedah Merza ne bi »posegali v lastninske pravice«, bi si Ukrajina lahko za več let zagotovila potrebne obrambne zmogljivosti. Predlog naj bi Merz predstavil na neformalnem vrhu EU prihodnji teden v Köbenhavnu.
Predlog je po pisanju FT v nasprotju s prejšnjim stališčem Berlina do izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev. Tako Nemčija kot nekatere druge članice EU so se ob skepticizmu do tega sklicevale na finančna in pravna tveganja. Izražale so tudi zaskrbljenost, da bi takšen ukrep spodkopal zaupanje v evro kot rezervno valuto.
Po podatkih evropske komisije je bilo v EU od ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 zamrznjenih okoli 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke. Večino teh hrani depozitar Euroclear s sedežem v Bruslju. Obresti, ki jih ta sredstva prinašajo, se že zdaj uporabljajo za financiranje orožja in streliva za Ukrajino.
