Če bi skrajno leva stranka Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) dobila 0,03 odstotne točke več glasov (dobrih 13.000) in tako presegla petodstotni parlamentarni prag, bi na nemških parlamentarnih volitvah zmagovita krščanskodemokratska stranka Friedricha Merza (CDU/CSU) morala zdaj za večino v bundestagu iskati dva koalicijskega partnerja. Poslanski sedeži bi se namreč potem porazdelili med šest parlamentarnih strank tako neugodno, da s tretjeuvrščenimi in močno poraženimi socialdemokrati (SPD) ne bi mogli samostojno sestaviti večinske koalicije. Vsaj v tem pogledu so bili volilci do CDU/CSU prizanesljivi. Pričakovali so sicer kakšno odstotno točko več od dobljenih 28 odstotkov, a jim je prihranjeno to, da bi morali koalicijska pogajanja voditi tudi z Zelenimi, ki so predvsem pri bavarskem ministrskem predsedniku Markusu Söderju tudi zaradi interesov avtomobilske industrije močno nepriljubljeni sogovorniki. V SPD sicer opozarjajo, da njihova podpora vrnitvi tako imenovane velike koalicije ni samoumevna, kar nakazuje, da Merza čakajo težavna koalicijska pogajanja, ki bi jih rad končal do velike noči.
Jana Puglierin, politična analitičarka pri mislišču Evropski svet za zunanje odnose ECFR, ocenjuje, da ima Merz priložnost, da s SPD oblikuje stabilno koalicijo. »Večkrat je poudaril, da vidi Nemčijo kot vodilno silo v Evropi, in že med kampanjo vzpostavil tesne stike s poljsko, francosko in drugimi evropskimi vladami. Zdi se, da se zaveda razsežnosti izzivov in vidi Nemčijo kot ključno državo pri njihovem reševanju. Pomembno je, da mu zdaj uspe zbrati finančna sredstva za močno nemško varnostno in obrambno politiko,« pravi, dodaja pa, da bo velik izziv morebitno sproščanje dolžniške zavore ali ustanavljanje posebnega sklada za obrambo, saj bi potreboval glasove Alternative za Nemčijo (AfD) ali Levice. »Čeprav Levica v osnovi nasprotuje dolžniški zavori, je malo verjetno, da bi jo bila pripravljena omiliti zaradi večje porabe za obrambo,« meni Puglierinova.
Doseči želi neodvisnost od ZDA
Merz je ponovil svoja ostra stališča izpred volitev do omejitve nezakonitih migracij, prav tako do ZDA. »Moja absolutna prednostna naloga bo čim hitrejša krepitev Evrope, da bomo korak za korakom resnično dosegli neodvisnost od ZDA,« pravi Merz, ki je Washington opozoril, naj ne obrne hrbta zaveznikom, Evropejce pa pozval h krepitvi obrambnih zmogljivosti, češ da je zdaj »pet minut pred polnočjo za Evropo«. Ta stališča nakazujejo poskus Merzevega predstavljanja kot novega voditelja Evrope.
Da bo eden izmed njegovih prvih ukrepov poskus oživitve domačega gospodarstva tudi z dodatnim zadolževanjem, je nakazal z željo, da bi se z drugimi strankami pogovarjal o reformi dolžniške zavore še pred konstituiranjem novega parlamenta.
Močno kontroverzno pa je, kljub posebnemu nemškemu odnosu do Izraela, Merzevo izrečeno vabilo na obisk izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju kljub tiralici mednarodnega kazenskega sodišča. »Zagotovil sem mu, da bomo našli načine in sredstva, da bo lahko obiskal Nemčijo in jo zapustil brez aretacije,« je dejal Merz.
Odneslo vrhove semaforske koalicije
Nedeljske volitve so bile precej katastrofalne za politično sredino in so odnesle vse vodilne nekdanje vladajoče semaforske koalicije. Liberalna FDP sploh ni prišla v parlament, zato je odstop napovedal vodja stranke Christian Lindner, ki je lani iz taktičnih razlogov in želje po spremembi politične poti države predčasno zapustil koalicijo ter s tem sprožil predčasne volitve. Pogorel je tudi kancler Olaf Scholz, pri katerem so v SPD vztrajali, čeprav je bil obrambni minister Boris Pistorius precej bolj priljubljen. Dosegli so najslabši rezultat na parlamentarnih volitvah v svoji zgodovini, Scholz pa zase izključuje možnost zasedbe ministrskega položaja v morebitni koaliciji z Merzem. Pri Zelenih, ki so v primerjavi s socialdemokrati izgubili bistveno manj glasov (dobili so jih 11,6 odstotka in padli za 3,1 odstotne točke), pa se bo poslovil njihov kanclerski kandidat Robert Habeck.
