Današnje slovesne prisege hrvaškega predsednika Zorana Milanovića za drugi petletni mandat, ki bo potekala v njegovem uradu na Pantovčaku, se bo udeležilo okoli sto povabljencev, med njimi pa v primerjavi s prisego pred petimi leti ne bo predsednikov vlade in sabora Andreja Plenkovića in Gordana Jandrokovića. Tako se bo prvič v sodobni hrvaški zgodovini zgodilo, da predstavnika izvršilne in zakonodajne veje oblasti ne bosta prisotna na predsedniški inavguraciji. Plenković in Jandroković bosta tako storila tisto, kar so v njuni vladajoči stranki HDZ doslej očitali Milanoviću, namreč da ne spoštuje državnih institucij.
»To je samo nepomemben protokol«
V HDZ odločitev pojasnjujejo z razlago, da gre za »navaden in nepomemben protokol«. Spomnili so, da je Milanović v vlogi predsednika sam prekinil 30-letno tradicijo z odsotnostjo na ustanovnem zasedanju sabora leta 2020, enako pa je storil lani. V HDZ tudi niso pozabili, da Milanović po letu 2008 nikoli ni čestital zmagovalcem na predsedniških in parlamentarnih volitvah, če so bili iz vrst HDZ, dan državnosti, ki ga je Plenković po 20 letih vrnil z 22. junija na 30. maj, pa da razume kot »zasebni praznik« vladajoče stranke.
Milanović se je sicer že med prvo predsedniško prisego odpovedal tradiciji slovesne množične inavguracije na zagrebškem zgodovinskem Trgu svetega Marka, kjer so okoli istoimenske slikovite cerkve poslopja sabora, vlade in ustavnega sodišča. V nasprotju s svojimi predhodniki, pokojnim Franjem Tuđmanom ter Stjepanom Mesićem, Ivom Josipovićem in Kolindo Grabar-Kitarović, je dogodek preselil v predsedniški urad. Po volilni zmagi 12. januarja letos, ko je v drugem krogu prepričljivo premagal protikandidata s podporo HDZ Dragana Primorca, je še razmišljal o inavguraciji za množice na prostem, a se potem odločil, da bo storil tako kot pred petimi leti s pojasnilom, da gre za »državljanski obred za demokratično izvoljenega predsednika sodobne hrvaške republike in ne za kralja«.
Govor bo naznanil smer mandata
Milanović na današnji dogodek ni povabil gostov iz tujine, bo pa domačih skoraj trikrat več kot leta 2020, ko je vse minilo v skromnem in komornem tonu. Prihod na slovesnost, ki se bo začela opoldne in bo potekala približno 45 minut, so potrdili trije nekdanji predsedniki države ter štirje podpredsedniki sabora, ki niso iz vrst HDZ. Med njimi je poleg opozicijskih podpredsednikov tudi vodja vladne koalicijske stranke Domovinsko gibanje in župan Vukovarja Ivan Penava. Povabljeni so tudi predstavniki državnih institucij. Med gosti bo nekdanja premierka Jadranka Kosor, potem Milanovićev prijatelj, upokojeni general in podjetnik Ante Gotovina, ter vojaški vrh, predstavniki verskih skupnosti, predsedniki strank, ki so na volitvah podpirale Milanovića, ter družina in prijatelji. Milanović bo prisegel z roko na izvodu hrvaške ustave pred sodniki ustavnega sodišča na čelu s predsednikom Miroslavom Šeparovićem, proti kateremu je sicer izstrelil rafale žalitev, ko je ta lani ocenil, da Milanović kot predsednik države ne more biti na volilnem seznamu SDP na parlamentarnih volitvah. Milanović bo kratko prisego sklenil z besedami »Tako mi bog pomagaj«, ki jih je mimo originalnega besedila dodal Tuđman.
Sledil bo nagovor, ki bo najbolj zanimal javnost, ker je pričakovati, da bo naznanil smer drugega in zadnjega mandata. Januarja je po zmagi na volitvah Plenkoviću podal roko, ko je sporočil, da je nujno treba sklicati sejo odbora za nacionalno varnost, ki je zaradi medsebojnih osebnih nestrpnosti nista zmogla organizirati v preteklih letih. Glede na to, da Plenković vse bolj očitno ignorira Milanovića in napoveduje spremembe zakona o obrambi z namenom zmanjšanja predsedniških pooblastil, pa je pričakovati, da se bodo nadaljevala leta mučnega političnega sobivanja obeh akterjev z velikima egoma.
