Potem ko je Milanović z levico na ustavi izrekel besede prisege, je v govoru dejal, da se mora Hrvaška v svetu zavzemati za mir, dobrososedsko povezanost in diplomatsko reševanje konfliktov med državami in narodi. Dejal je, da je vojna najgloblja in najbolj strupena družbena motnja. »Ne rečejo zaman, da je zmaga druga najhujša stvar, ki se vam lahko zgodi v vojni,« je rekel ter se zavzel za pogovore in pogajanja, očitno v povezavi z ukrajinsko vojno. »Miroljubnost in vzpostavljanje miru nista sinonima za naivnost,« je dejal Milanović, ki je januarja zanesljivo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev.
Zanj ni dvoma, da mora Hrvaška svoje oborožene sile krepiti za varovanje domovine in izpolnjevanje mednarodnih zavez. »Ne strinjam pa se s tezo, da varnost nima cene … Vojska in sodobno orožje pa tudi tisto ne najnovejše zahtevajo vse bolj vrtoglave zneske, na kar ne moremo vplivati, naši viri pa so omejeni. Ne smemo dovoliti, da obrambni izdatki požrejo denar za vse drugo, kar dela naše življenje smiselno in izpolnjeno,« je rekel in opozoril, da bi bila ogrožena vlaganja v znanost, kulturo, šport … »Kaj bomo pravzaprav branili?« se je vprašal.
Hrvaška mora po njegovem poskrbeti sama zase, saj drugi ne bodo, in se zavedati omejenega dometa. »Ni potrebe, da pospešeno rinemo v prve vrste pri stvareh, na katere ne moremo pomembneje vplivati,« je dejal Milanović. Lani se je zapletel v spor s premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ni soglašal s sodelovanjem hrvaških vojakov v Natovi misiji pomoči Ukrajini. Plenkovića ni bilo na prisegi, prav tako ne predsednika sabora Gordana Jandrokovića. Oba sta iz stranke HDZ, ki si je zelo navzkriž s predsednikom države.
