Oleksij Prima, koordinator humanitarne misije Proliska in tudi sam begunec, zdaj pomaga evakuiranim Ukrajincem s frontne črte. Po uničenju svojega doma v Severodonecku se je preselil v Dnipro, ki je postal središče vojske in zatočišče za stotisoče beguncev.
Prostovoljci, kot je Prima, so ključni, saj se vlada z omejenimi sredstvi težko spopada z milijoni notranje razseljenih oseb in s stotinami novih vsakodnevnih evakuirancev. Birokracija močno otežuje pridobivanje odškodnin, mnogi pa se zato celo vračajo na okupirana območja.
Več kot 4,5 milijona ljudi je registriranih kot notranje razseljenih, še več jih je pobegnilo v tujino. Po ocenah kijevske Šole za ekonomijo, je v treh letih vojne rusko obstreljevanje povzročilo več kot 50 milijard evrov škode na stanovanjskih objektih, piše Politico.
Pomanjkanje sredstev in počasna pomoč
Vlada izplačuje nadomestila prek programa eRecovery, vendar sistem ne zadošča povpraševanju. Komisije ocenjujejo škodo, prostovoljci pomagajo pri čiščenju, prebivalci pa sami zbirajo denar za popravila. »Fasado bodo obnovili šele po novem letu, notranjost pa moramo popraviti sami, brez denarja,« pravi Svitlana Fedorivna, 73-letna hišnica iz Kijeva.
Leta 2025 je Ukrajina namenila 15 milijard grivn (310 milijonov evrov) za podporo razseljenim, kar je omogočilo 7.300 družinam nakup novih domov; do konca leta jih bo še 3.000. Skupno je več kot 135.000 družin prejelo državno odškodnino.
Domov pod ruski nadzor
Ukrajinci, ujeti na območjih pod ruskim nadzorom, se soočajo z še večjimi težavami. Šele prejšnji mesec so dobili pravico, da zaprosijo za odškodnino od Ukrajine zaradi nezmožnosti Kijeva, da bi raziskal poškodovano premoženje. Novi program ne bo zahteval fotografskih dokazov o uničenih domovih.
Če odškodnine ne morejo dobiti, so nekateri Ukrajinci prisiljeni vrniti se na območja pod rusko okupacijo. Približno 30 odstotkov prebivalcev Mariupolja — mesta, ki so ga Rusi osvojili po krvavem obleganju v prvih mesecih vojne, v katerem je umrlo na tisoče ljudi — se je moralo vrniti, je lani povedal ukrajinski župan Mariupolja Vadim Bojčenko.
Nastanitvena kriza
Avgusta so prostovoljci v Pavlogradu morali postaviti šotore, ker ni bilo prostora za 400 novih evakuirancev na dan. Po vladnem posredovanju se je stanje izboljšalo, vlada pa zdaj načrtuje preselitev 17.000 ljudi z vojnega območja.
Napovedala je tudi milijardo grivn (20 milijonov evrov) subvencij za gradnjo začasnih zavetišč in poenostavila postopke za uporabo javnih stavb za nastanitev beguncev.
»Družine z otroki in starejši bivajo brezplačno v državnih dijaških domovih. Ni lastni dom, a veliko bolje kot pod granatami,« pravi Pryma. V Ukrajini deluje 1.095 začasnih nastanitvenih objektov s 77.000 ležišči, od tega je okoli 6.200 prostih. Lokalne oblasti dodatno vlagajo v obnove in ponujajo nizkoobrestna posojila za nove domove, še navaja Politico.
