Ministri so danes potrdili izhodišče Sveta za pogajanja, glede na katero bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Pri tem bi za obstoječe pogodbe, sklenjene pred 17. junijem letos, veljalo prehodno obdobje. Za kratkoročne pogodbe bi se to izteklo 17. junija 2026, za dolgoročne pa 1. januarja 2028. Od takrat bi torej bil uvoz plina - tako tistega po plinovodih, kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) - popolnoma prepovedan.
Pristop je v razpravi na zasedanju podprla tudi Slovenija, pri čemer je namestnica slovenske stalne predstavnice pri EU Andreja Viher White poudarila pomen zagotavljanja varnosti dobav energentov in preprečevanja nenadnih skokov cen. Instrumenti, ki jih vključuje predlog uredbe, po njenih navedbah naslavljajo te cilje.
Zdaj bo lahko Svet EU začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.
Evropska komisija je spričo ruske agresije na Ukrajino že maja 2022 predstavila načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.
Plin iz Rusije je sicer pred začetkom ruske agresije predstavljal 45 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, letos pa 13 odstotkov. Medtem ko je povsem usahnil uvoz plina po plinovodih, je Evropa je na drugi strani močno povečala uvoz dražjega utekočinjenega plina, ki pride v Evropo na ladjah. Evropa je kupec skorja polovice ruskega izvoza utekočinjena plina z 9,2 od skupno 18,8 milijonov ton.
