Zaradi napadov in protinapadov ZDA in Irana ter izmenjavi ognja med Izraelom in Iranom se vse bolj postavlja vprašanje, v katero smer se bo nagnil konflikt v Perzijskem zalivu. Po doslej najostrejših zaostritvah od začetka prekinitve spopadov v začetku aprila se ponujajo tri različne smeri.
En scenarij je sklenitev dogovora med Združenimi državami in Iranom, če obe strani okrepita pripravljenost na kompromis. Ključne ovire za dogovor so vprašanja prihodnjega upravljanja in plovbe čez Hormuško ožino, iranskega jedrskega programa, izplačila zamrznjenih iranskih sredstev v ZDA ter končanja bojev v Libanonu, kjer vojaško posreduje Izrael. Dogovor med Washingtonom in Teheranom bi bil najboljši možen razplet. V sredo so se v Teheranu mudili katarski posredniki z željo, da bi postavili piko na i sporazumu o končanju vojne z ZDA.
Stalnica Trumpovih groženj
Drug scenarij je izostanek diplomatske rešitve, za katero se v zakulisju s posredovanjem najbolj zavzemata Pakistan in tudi Katar, temu pa bi sledil še en krog vojaških spopadov. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo nakazal, da je ta scenarij zdaj najbolj verjeten. »Preveč časa so porabili za pogajanja o sporazumu, ki bi bil zanje odličen, zdaj pa bodo morali za to plačati ceno,« je rekel. ZDA in Iran s svojimi napadi in protinapadi dejansko sporočajo, da so pripravljeni na še en krog vojne, čeprav je ta predvsem gospodarsko uničujoča tako za iranski režim kot za ZDA in globalno gospodarstvo. Ameriški predsednik je sicer še naprej prepričan, da so iranska mornarica in letalske sile popolnoma uničeni in da ne predstavljajo več grožnje.
Nov krog spopadov bi utegnil vase spet posrkati tudi sosednje države v Perzijskem zalivu, ki gostijo ameriška vojaška oporišča. Doslej je Iran že večkrat napadel Bahrajn, Kuvajt in po zadnjih ameriških povračilnih napadih za sestrelitev helikopterja apači še Jordanijo. S prikazovanjem videoposnetkov izstrelitve različnih raket dolgega dosega je Republikanska garda po zadnji izmenjavi ognja spet razkazovala še vedno obstoječo iransko raketno moč, ki v dobrem mesecu dni ameriško-izraelskih napadov ni bila v celoti uničena. Ti napadi so se končali s prekinitvijo ognja 8. aprila, odtlej pa jih spremljajo občasni incidenti.
Dejavnik izraelskih volitev
Tretji mogoč scenarij pa je daljše obdobje napadov nizke in srednje intenzivnosti med ZDA, Iranom in Izraelom. Hkrati bi se utegnila nadaljevati vojna v Libanonu, kjer si ZDA sicer še naprej prizadevajo doseči napredek v pogajanjih o normalizaciji odnosov med državama. Zato naj bi v Washingtonu prepričevali Iran, naj nekaj dni tako on kot Hezbolah ustavita napade na Izrael. To naj bi premierju Benjaminu Netanjahuju ustvarilo priložnost za sklenitev dolgoročnega premirja z Libanonom. A vprašanje je, ali si Netanjahu, katerega edina strategija je nadaljevanje vojne, to dejansko želi doseči. Spet se je namreč odločil kandidirati na letošnjih parlamentarnih volitvah, pri čemer 61 odstotkov anketiranih Izraelcev meni, da bi se moral politično upokojiti. Nadaljevanje vojne je njegova najboljša oziroma edina volilna kampanja.