Nekaj dni pred prvo obletnico padca režima Bašarja Al Asada se je pri začasnem sirskem predsedniku Ahmedu Al Šari oglasil visoki diplomatski sprevod. Petnajstčlanski varnostni svet Združenih narodov je bil pod vodstvom predsedujočega, slovenskega veleposlanika Samuela Žbogarja, na enodnevnem obisku v Siriji. Tako je varnostni svet izražal podporo stabilizacijskim prizadevanjem novega političnega vodstva ob kopici izzivov in problemov, ki v državi ostajajo leto dni po imploziji režima in begu sirskega samodržca v rusko izgnanstvo.

Stabilnost in interesi

Eden vrhuncev drugega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu med iztekajočim se dvoletnim mandatom se je začel z obiskom predsedniške palače, kjer so veleposlaniki nekdanjega vodjo zmagovite milice Tahrir Al Šam Abuja Mohameda Al Džolanija, ki je odložil vojaško odpravo, oblekel suknjo in si nadel ime Ahmed Al Šara, spraševali, kaj lahko mednarodna skupnost še stori v pomoč Siriji. »Prihajamo, ker želimo ponovno vzpostaviti zaupanje sirskega ljudstva, saj je bil varnostni svet prej razdeljen glede Sirije,« je sporočal slovenski veleposlanik Žbogar.

Ključni izzivi Sirije

Velik strošek obnove države: Svetovna banka ocenjuje, da bi obnova lahko stala 216 milijard dolarjev (82 milijard za infrastrukturo, 75 milijard za stanovanjsko obnovo in 59 milijard za druge nestanovanjske objekte).

Slabo delujoč bančni sistem: Zaradi dolgoletnih sankcij je bil bančni sistem izključen iz mednarodnega bančnega prometa.

Nevključenost: Vse etnično-verske skupine niso vključene v nov začasni parlament in novo vlado.

Omejena ozemeljska suverenost: Izrael je po padcu Al Asadovega režima zasedel vsaj še okoli 600 kvadratnih kilometrov sirskega ozemlja, ki jih je dodal že k poprej zasedenim 1200 kvadratnim kilometrom ozemlja Golanske planote.

Nadzor nad severovzhodom države: Al Šara poskuša prokurdske enote SDF vključiti v sirsko vojsko in vzpostaviti nadzor nad avtonomnim območjem Rojave; kljub načelnemu dogovoru s poveljnikom SDF Mazloumom Abdijem dokončnega dogovora o tem še ni.

Za sirsko politično vodstvo je bil prvi obisk varnostnega sveta v Siriji velik kazalnik naklonjenosti osrednjega organa varnostnega sveta Damasku. Tega je mogoče razložiti, ker se poleg arabskih sosed in Turčije želja po stabilnosti Sirije pojavlja tako pri ZDA kot tudi pri Rusiji, obeh glavnih protagonistkah s pravico veta v varnostnem svetu. Obe želita ohraniti oziroma povečati vojaško prisotnost v Siriji.

Slovenia's Ambassador to the United Nations, Samuel Zbogar, walks with Syria's Foreign Minister Asaad al-Shaibani and members of United Nations Security Council as they arrive to meet with Syrian President Ahmed al-Sharaa at the People's Palace in Damascus, Syria, December 4, 2025. REUTERS/Khalil Ashawi

Varnostni svet se je pod vodstvom veleposlanika Samuela Žbogarja sešel tudi z zunanjim ministrom Asadom Al Šabanijem. Foto: Reuters

Rusija želi ohraniti pristanišče in letalska oporišča, prek katerih je ščitila Al Asadov režim, a se vlada Al Šare glede tega še ni dokončno izjasnila. ZDA pa se ob črpanju nafte pred sirsko obalo spogledujejo še z letališčem v Damasku, kjer želijo vzpostaviti lastno letalsko oporišče. Z njegovo pomočjo bi nadzorovali dogajanje na jugu Sirije, kjer je svojo okupacijo onstran Golanske planote po padcu Al Asadovega režima še razširila izraelska vojska. Izraelski premier Benjamin Netanjahu za normalizacijo odnosov med državama od Sirije zahteva, da od Damaska pa vse do vznožja Golana vzpostavi demilitarizirano območje.

Pogovori s civilno družbo

Kot je dejal sirski veleposlanik pri Združenih narodih Ibrahim Olabi, izbrani čas obiska varnostnega sveta pomeni, da mednarodna skupnost razume dosežke, ki jih je dosegla vlada v zadnjem letu. Veleposlaniki so v Palači ljudstva prisluhnili Al Šarovi viziji razvoja države, govor pa je bil tudi o izraelskih vdorih na sirsko ozemlje. Večina članov varnostnega sveta je Al Šaro spraševala, kaj lahko varnostni svet ponudi Siriji. Al Šara je po besedah veleposlanika Olabija dejal, da naj se zavzemajo za enotnost in ozemeljsko celovitost države ter si prizadevajo zaustaviti izraelske napade na njihovo ozemlje.

Permanent Representative of Slovenia to the United Nations Samuel Zbogar speaks during a press conference in Damascus, Syria, December 4, 2025. REUTERS/Khalil Ashawi

Po obisku si je Žbogar zaželel, da se bo Sirija približala boljši prihodnosti za vse svoje državljane. Foto: Reuters

Veleposlaniki so se med obiskom pogovarjali s civilno družbo in verskimi dostojanstveniki. Prav tako so prisluhnili pričevanjem družin žrtev sektaškega nasilja pripadnikov novega režima nad alavitskimi privrženci starega režima ter žrtev spopadov v Suvajdi. Oba dogodka sta v minulem letu močno pretresla nove oblastnike. Ogledali so si še močno uničeno vzhodno predmestje Damaska Džobar, ki je bilo zaradi svoje strateške lege eno dolgoletnih osrednjih bojišč med opozicijskimi skupinami in vladnimi silami. Prav tako so se sprehodili skozi staro mestno jedro prestolnice in si ogledali dragulj zgodnje islamske arhitekture, mošejo Umajad. »Upamo, da se bo Sirija približala boljši prihodnosti za vse Sirce in da bodo Združeni narodi podprli ta cilj,« je ob koncu obiska v Siriji dejal Žbogar.

Priporočamo