Leta 1992 je tedanja egiptovska vlada pod vodstvom Hosnija Mubaraka obelodanila prve ideje o novem velikem muzeju, posvečenem staroegipčanski civilizaciji. Kulturnemu ministru vlade se je namreč zdelo, da je tedanji osrednji egiptovski muzej na kairskem trgu Tahrir zastarel. »Vsakič ko grem tja, me boli glava in postanem depresiven,« je menda dejal. No, tudi gradnja novega muzeja je povzročila marsikateri glavobol. Nekaj let pozneje so razpisali mednarodni arhitekturni natečaj, na katerem je leta 2003 zmagal irski arhitekturni biro Heneghan Peng Architects. Od tedaj se je začetek gradnje nenehno premikal in prve lopate so zasadili šele leta 2005. Nato je svet nestrpno čakal dokončanje impozantne stavbe, ki pa se je ves čas zamikalo: zgodila se je arabska pomlad, nato državni udar, epidemija … Skupaj z odlašanjem dokončanja zgradbe je naraščala tudi njena vrednost – na koncu so jo zgradili za 862 milijonov evrov.
Odprtje, vredno Tutankamona
Lani so ga poskusno odprli, v tem času pa si je muzej ogledalo milijon in pol obiskovalcev. Uradno pa je vrata odprl minuli konec tedna. Na uradno odprtje je egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi povabil izbrano družbo svetovnih politikov, med njimi španskega in belgijskega kralja. Za to priložnost so ustvarili celo posebno priložnostno koračnico.
Javnosti so zbirke ponovno dostopne od danes, ko minevajo 103 leta od odkritja Tutankamonove grobnice. Prav ti artefakti so kronski dragulji muzeja – nekateri predmeti Tutankamonovega zaklada so v tem muzeju prvič na ogled javnosti, prav tako je prvič na ogled celotna najdba, se pravi prav vsi predmeti iz grobnice. Mimogrede, Tutankamonovo zbirko so v muzej preselili že leta 2018. Dve leti pozneje pa so v močno zastraženem sprevodu v novi muzej preselili še dvaindvajset mumij, ki so v konvoju potovale skozi središče Kaira.
Trikotnik na trikotnik – palača
Celotna površina kompleksa muzeja je velika kot sedemdeset nogometnih igrišč. Ker muzej stoji v neposredni bližini piramid v Gizi, je osrednji arhitekturni element zgradbe trikotnik, ki je prisoten tako v konstrukciji steklene fasade kot tudi v nagnjeni strehi, oblikovani tako, da se poravna z vrhovi piramid. Osrednji prostor muzeja je avla, kjer obiskovalce pozdravi veličasten, enajst metrov visok in triinosemdeset ton težak kip Ramzesa II., od koder se vije šestnadstropno stopnišče, ki obiskovalce ob drugih starodavnih skulpturah vodi do razstavnih dvoran.
V Velikem egipčanskem muzeju je shranjenih več kot 100.000 predmetov, ki so jih tja preselili iz več muzejev, raztresenih po vsem Egiptu. Razstavljeni so v dvanajstih osrednjih dvoranah, ki so jim dodane še manjše dvorane za občasne razstave. Razstavljena stalna zbirka kronološko predstavlja razvoj starega Egipta od predfaraonskih časov do časa rimske zasedbe države. Med zanimivejše razstavljene predmete sodi 4500 let stara Kufujeva pogrebna sončna ladja, ki je eno najbolj ohranjenih plovil iz tistega obdobja.
Po napovedih uprave muzeja in člana upravnega odbora Mohameda Mansurja naj bi muzej vsako leto obiskalo okoli pet milijonov ljudi. To bi ga uvrstilo med največje muzeje na svetu, tik za pariškim Louvrom, ki ima 8,7 milijona obiskovalcev na leto, in Britanskim muzejem, ki ga letno obišče 6,5 milijona ljudi. Cena vstopnice za turiste je 27 evrov.
