Svetovni delegati so bolj ali manj zbrani v brazilskem Belému, kjer se jutri začne vrh COP30, ki velja za prelomnega. Toda ob deseti obletnici Pariškega sporazuma so obeti kljub nujnosti mračni, saj je cilj 1,5 stopinje praktično nedosegljiv, svet pa drvi proti segrevanju za 2,8 stopinje Celzija.
Vrata konference so se odprla v mestu, ki leži na samem robu amazonskega pragozda. Lokacija je simbolična: svetovna pljuča so hkrati prva bojna linija podnebne krize in kraj, ki ponazarja temeljna protislovja sodobnega sveta. Desetletje po tem, ko se je svet v Parizu zavezal omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, so Združeni narodi opozorili, da je ta cilj praktično mrtev. Trenutne politike vodijo planet na pot segretja za katastrofalnih 2,8 stopinje Celzija.
Slaba znamenja
Vzdušje pred pogajanji bremenijo številna slaba znamenja, ki kažejo na globoko razklanost med znanstvenimi opozorili in politično realnostjo.
Največja senca nad Belém pada iz Washingtona. Bela hiša, ki je v zadnjem letu razgradila ključne dele podnebne zakonodaje, na vrh pa ne bo poslala uradne delegacije. Še več, ZDA so prejšnji mesec zagrozile s sankcijami proti uradnikom, ki bi podprli globalne dajatve na izpuste toplogrednih plinov v ladijskem prometu, kar je spodkopalo ključna prizadevanja za dekarbonizacijo mednarodnega prometa.
Ta intervencija postavlja ton celotnega vrha. Vsakršen globalni dogovor, bodisi v letalstvu ali jeklarstvu, se sooča z možnostjo veta ali aktivnega nasprotovanja s strani najmočnejše države na svetu.
Medtem se Evropa, ki se je po invaziji na Ukrajino drastično odrekla ruskemu plinu, sooča z novo realnostjo. Svojo odvisnost je zgolj zamenjala z uvozom fosilnih goriv, predvsem utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), iz Združenih držav. Ta podnebna vojna interesov kaže, kako hitro lahko energetska varnost povozi okoljske zaveze.
Globalni razkol
Tudi gostiteljica, Brazilija, pooseblja ta globalni razkol. Vlada predsednika Lule da Silve je dosegla izjemen uspeh z zmanjšanjem krčenja amazonskega pragozda na najnižjo raven v zadnjih letih. Toda istočasno je administracija odobrila sporna iskanja nafte v občutljivem območju blizu izliva reke Amazonke v Atlantik.
Brazilija na vrh prihaja s predlogom novega finančnega mehanizma, tako imenovanega sklada za trajno ohranitev tropskih gozdov (TFFF), ki naj bi zbral 125 milijard dolarjev za plačilo državam, ki ohranjajo svoje gozdove. Toda kritiki opozarjajo, da je ta pobuda v nasprotju z domačim prizadevanjem za nove naftne posle.
Privlačnost fosilnih goriv ostaja neustavljiva. Odkritje ogromnih zalog nafte v Gvajani je to južnoameriško državo spremenilo v najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, kar služi kot krut opomnik, kakšno bogastvo še vedno ponuja črno zlato.
Nesprejemljiv pogled
Ozračje se je ohladilo tudi v finančnem svetu. Pred štirimi leti je v Glasgowu (COP26) Mark Carney, novi kanadski premier, uspel zbrati ogromne količine zasebnega kapitala za pospešitev prehoda na obnovljive vire. Danes, ko se volivci zaradi skokovitih cen energije osredotočajo predvsem na eksistenčna vprašanja, je podnebni skepticizem postal del širšega kulturnega boja, ki deli družbo po političnih linijah.
Celo tehnološki optimisti, kot je Bill Gates, ki velja za pomembnega donatorja podnebnih rešitev, svarijo pred »pogledom sodnega dne«. Gates je pred vrhom dejal, da bodo ljudje v bližnji prihodnosti še vedno lahko živeli in uspevali v večini krajev na Zemlji, s čimer je poudaril pomen prilagajanja namesto zgolj preprečevanja.
Za 39 držav v Zavezništvu malih otoških držav (AOSIS) pa takšen pogled ni sprejemljiv. Prejšnji teden so opozorili, da njihovi prebivalci že prenašajo uničujoče posledice sezone orkanov brez primere. Za države, kot so Bahami in Maldivi, segrevanje za 2,8 stopinj prav tako ni teoretična težava, ampak eksistencialna grožnja.
Dobre novice
Toda kljub mračnim političnim obetom vse novice niso slabe. Zdi se, da trg prehaja na zeleno energijo hitreje, kot se lahko o tem dogovorijo politiki.
V prvi polovici letošnjega leta so obnovljivi viri prvič v zgodovini proizvedli več električne energije na svetu kot premog. Na Kitajskem, največjem avtomobilskem trgu na svetu, je več kot polovica vseh prodanih novih vozil električnih. Globalne naložbe v čisto energijo so skoraj dvakrat višje od naložb v fosilna goriva.
Te številke kažejo na nepovraten premik, toda vprašanje ostaja: ali je ta premik dovolj hiter? Za male otoške države in milijone, ki jih že prizadevajo ekstremni vremenski pojavi, je odgovor jasen — ne. Vrh v Belému ne bo prinesel novih pogodb, temveč bo test, ali je svet sposoben izpolniti obljube, ki jih je dal pred desetimi leti.
