Pri javnih naročilih v državah EU se obetajo korenite spremembe. Po prvotnih načrtih bi morala biti nova uredba o javnem naročanju sprejeta do začetka letošnjega julija, vendar so si v EU vzeli podaljšek, tako da bo predvidoma sprejeta v prvi polovici septembra. Takrat bo minilo eno leto, odkar je evropski parlament sprejel resolucijo o javnem naročanju, v okviru katere je v pripravi nova zakonodaja, s ciljem okrepiti konkurenčnost in odpornost EU, podpreti bolj trajnostno gospodarstvo in pospešiti digitalizacijo.
Po pojasnilih evropskega parlamenta se v državah EU pri javnih naročilih vsako leto porabi 2,5 bilijona evrov, kar predstavlja 15 odstotkov skupnega BDP v 27 državah članicah. Ker po aktualni zakonodaji ni možno v polni meri izkoriščati gospodarskih potencialov javnih naročil, so se v EU odločili za spremembo pravil. Na podlagi izvedene analize se konkurenca na področju javnih naročil od leta 2011 do 2021, čeprav je bila leta 2014 spremenjena zakonodaja, ni okrepila, uspešna javna naročila pa bi lahko izkoriščali za zagotavljanje investicij v gospodarstvo EU, kar bi prispevalo tako k izboljšanju njene konkurenčnosti kot tudi strateške avtonomije.
Po poročanja Reutersa, ki je vpogledal v osnutek nove zakonodaje o javnih naročilih, bodo nova pravila poskušala izkoristiti kolektivno kupno moč EU v korist podjetij iz posameznih držav članic in zmanjšati odvisnost od tujih dobaviteljev. Nova zakonodaja sicer ne vključuje zahteve »kupujmo evropsko«, omogoča pa, da se pri večjih javnih naročilih izključijo prispele ponudbe za izdelke, ki imajo vključen manj kot 50-odstoten evropski delež, in se da prednost podjetjem iz EU v strateških sektorjih.
Evropski sistem javnih naročil
Po novem se bo morala pri izbiri ponudnikov pri javnih naročilih v večji meri upoštevati kakovost; izvajalci bodo morali biti izbrani na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moralo merilo kakovosti predstavljati vsaj 30 odstotkov celotne ocene, pri delovno intenzivnih javnih naročilih pa najmanj 50 odstotkov. Izvajalce javnih naročil naj bi se spodbujalo, v nekaterih primerih pa naj bi se od njih zahtevalo, da pri oddaji naročil upoštevajo tveganja, povezana s kritično infrastrukturo, kibernetsko varnostjo, motnjami v dobavni verigi, strateškimi odvisnostmi in tujim vplivom. Prihajajoča uredba naj bi ustvarila tudi vseevropski digitalni sistem javnih naročil, ki bo med drugim vključeval nacionalne in evropske podatkovne prostore o javnih naročilih. Razlog za to je v izboljšanju preglednosti, nadzora in čezmejnega dostopa do javnih naročil.
Z novo uredbo o javnem naročanju se bodo nadomestile tri obstoječe direktive: direktiva, ki opredeljuje splošna pravila javnega naročanja, direktiva o javnem naročanju naročnikov, ki delujejo v vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju, in direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb. Te direktive se sicer uporabljajo za ponudbe, katerih vrednost naročila presega določene zneske, na primer pri infrastrukturnih projektih v višini nad 5.382.000 evrov, medtem ko se pod to mejo uporablja nacionalna zakonodaja, ki mora biti skladna s splošnimi načeli, določenimi v direktivah. Nove uredbe ne bo treba, tako kot direktive, prenašati v nacionalno zakonodajo, kar naj bi zmanjšalo diskrecijsko pravico, ki jo imajo posamezne države pri uporabi pravil EU.
