V Avstraliji so razglasili dan žalovanja, premier Anthony Albanese pa ni izključil možnosti zaostritve že doslej strogih zakonov o posedovanju orožja, potem ko se je v nedeljo v državi, ki zadnjih 29 let skoraj ni poznala množičnih pokolov, zgodil najhujši teroristični napad po letu 1996. Pod streli je umrlo 15 judov, tudi po en državljan Izraela, Francije in Slovaške, pa rabin in 87-letni Alex Kleytman, ki je kot otrok iz Ukrajine preživel holokavst. V bolnišnico so odpeljali 42 ranjenih, tudi dva od številnih policistov, ki so se spopadli s teroristoma.
Napadalca sta bila po poročanju medijev 54-letni Sajid Akram, ki se je rodil in odraščal v Pakistanu, ter njegov 24-letni sin Navid Akram, ki se je rodil in odraščal v Avstraliji. Streljala sta na množico judov, ki so prišli na plažo praznovat začetek judovskega praznika svetlobe (hanuka). Sin je v bolnišnici v kritičnem stanju in ga je leta 2019 avstralska tajna služba preiskovala zaradi povezav s pripadnikom Islamske države. Oče, ki so ga policisti ubili, je prišel v Avstralijo leta 1998 s študentskim vizumom in je imel dovoljenje za strelno orožje. V Avstraliji so sicer močno poostrili zakonodajo o nošenju orožja, potem ko je leta 1996 29-letni Martin Bryant, nezadovoljen s svojim življenjem, na Tasmaniji ubil 35 mimoidočih.
Število mrtvih bi bilo med okoli dva tisoč udeleženci judovskega praznovanja najbrž še veliko večje, če ne bi 43-letni Ahmed Al Ahmed, prodajalec zelenjave in oče dveh hčera, z golimi rokami razorožil enega od teroristov. Pri tem jo je skupil tudi sam in se zaradi strelne rane zdravi v bolnišnici. Njegovo junaštvo sta med drugim pozdravila premier Albanese in celo ameriški predsednik Donald Trump.
Velik porast antisemitskih incidentov
Po 7. oktobru 2023, ko se je s Hamasovim pokolom začela vojna v Gazi, se je število antisemitskih incidentov, kot je poskus požiga sinagoge, v Avstraliji močno povečalo, lani celo za petkrat v primerjavi z letom 2022. Kritiki trdijo, da vlada ni storila dovolj za boj proti antisemitizmu, ki se je ob opozarjanju na izraelsko nasilje v Gazi in na Zahodnem bregu zelo očitno razmahnil zlasti na družabnih omrežjih.
Premier Albanese je med drugim dejal: »Vsak napad na avstralske jude je napad na vse Avstralce.« Zavrnil pa je očitke izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da naj bi njegova vlada »prilila olje na ogenj antisemitizma« s priznanjem palestinske države. Palestino so sicer priznale tudi Slovenija, Velika Britanija in Francija. Mnogi Netanjahuju očitajo, da ne loči med antisemitizmom in upravičeno kritiko izraelske politike.
Nelagodje ob hanuki
Več kot 97.000 Avstralcev se opredeljuje za jude. Izraelska vlada je svojim državljanom in drugim odsvetovala praznovanje hanuke na prostem in v večjih skupinah brez ustreznega varovanja. Vsekakor je pokol med judi po vsem svetu znova obudil strah, tesnobo in občutek nemoči ter ranljivosti. Hanuka, praznovanje obnove jeruzalemskega templja v 2. stoletju pred našim štetjem, sicer traja devet dni in je povezana s pogostitvami in poklanjanjem daril. Je nekaj podobnega kot pri nas praznovanje božiča in novega leta.
V številnih mestih zahodnih držav so po terorističnem napadu v Sydneyju okrepili varnostne ukrepe, predvsem v okolici sinagog. V Berlinu so praznovanje hanuke, ki se ga je v nedeljo udeležilo okoli 250 judov, tudi izraelski veliki rabin in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, varovali celo specialci. Zaradi svoje zgodovinske odgovornosti za holokavst Nemčija že dolgo namenja veliko pozornost varnosti sinagog in drugih judovskih institucij.