Na Kitajskem mladi vse pogosteje ponujajo storitev, ki bi si jo bilo še pred nekaj leti težko predstavljati: za plačilo postanejo nadomestni oziroma »izposojeni« odrasli otroci osamljenih starejših občanov. Kot piše Washington Post, gre predvsem za obliko druženja, pri kateri mladi obiskujejo starejše, se z njimi pogovarjajo, jim pomagajo nastaviti pametne telefone ali jih spremljajo na zdravniške preglede. Ne gre za specializirano zdravstveno ali negovalno oskrbo, temveč predvsem za človeško bližino in pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Oglasi za takšne storitve se pojavljajo na kitajskih družbenih omrežjih, cene pa se po navedbah ameriškega časnika gibljejo od 25 do 75 evrov za triurno srečanje. To pomeni približno 8 do 25 evrov na uro, medtem ko je na Kitajskem splošna povprečna urna postavka okoli 8 evrov.
Med ponudniki storitve je tudi 28-letni Sun Shuyang, ki dela za zagonsko podjetje Happy Home v severnokitajskem mestu Tianjin. Povedal je, da večina njihovih strank živi sama, njihovi odrasli otroci pa delajo v drugih, pogosto oddaljenih mestih. Starejši se zato spopadajo z osamljenostjo in tudi strahom pred smrtjo. »S pogovorom z mladimi, kot smo mi, lahko znova začutijo življenjsko energijo in se počutijo bolj živahne,« je dejal Sun.
Posledica demografskih sprememb
Ni jasno, kako razširjene so tovrstne storitve po vsej Kitajski, vendar po mnenju ekonomistke Bingqin Li z Univerze Novega Južnega Walesa odgovarjajo na resnično družbeno potrebo. Kitajska se namreč sooča z eno največjih demografskih sprememb na svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) napoveduje, da bo število prebivalcev, starejših od 60 let, do leta 2040 naraslo na 402 milijona oziroma 28 odstotkov vsega prebivalstva.
K naraščanju števila starejših brez družbe je prispevala tudi nekdanja kitajska politika enega otroka, ki je veljala od leta 1979 do 2015. Zaradi nje imajo številne družine danes zelo malo potomcev, odrasli otroci pa pogosto živijo in delajo daleč od svojih staršev. Po podatkih kitajskega Nacionalnega odbora za staranje je leta 2021 več kot polovica starejših živela v tako imenovanih praznih gnezdih, torej gospodinjstvih brez odraslih otrok. Raziskovalci obenem ocenjujejo, da bo Kitajski do leta 2030 primanjkovalo približno 5,5 milijona medicinskih sester oziroma negovalcev za starejše.
Staranje samo po sebi ni problem
Demograf in statistik Huang Wenzheng medtem poudarja, da staranje prebivalstva samo po sebi ni nujno težava, če pomeni daljše in bolj zdravo življenje. Večji problem je po njegovem mnenju nizka rodnost, saj se zaradi nje zmanjšuje število mladih, ki bi lahko skrbeli za vse večjo generacijo starejših. »Nimamo toliko mladih ljudi,« je dejal.
Po ocenah Li Xunleija, glavnega ekonomista družbe Zhongtai Financial International, bo Kitajska do leta 2031 postala tako imenovana superstara družba. Gre za demografsko oznako za države, v katerih ljudje, stari 65 let ali več, predstavljajo najmanj petino celotnega prebivalstva. Plačljivi »otroci« sodijo med nenavadne posledice kombinacije hitrega staranja prebivalstva, nizke rodnosti, urbanizacije in vse večje geografske oddaljenosti med generacijami.