Proračunski dan na Otoku je zelo poseben – politični ritual, o katerem se razpreda pred proračunskim govorom vodilne osebe zakladnice, kot v Britaniji rečejo finančnemu ministru, in po njem. Ta v svojem nastopu v parlamentu razlaga podrobnosti enoletnega proračuna, o katerem se politiki, ekonomisti, medijski komentatorji in vsi drugi potem prepirajo do onemoglosti. V sredo ga je precej jezno razlagala prva ženska na vrhu finančne piramide vlade, Rachel Reeves. Vsi pred njo so bili moški.

Njeno jezo in dodatno dramo proračunskega dne je povzročil urad za proračunsko odgovornost, ki naj bi pomotoma vnaprej sporočil podrobnosti proračuna, zaradi česar so se nekateri televizijski komentatorji pred proračunskim govorom držali za glavo, češ česa takšnega pa še ne. Urad, ki je vnaprej sporočil podatke o predvideni gospodarski rasti, o povišanju davka za milijone Otočanov, o ukinitvi omejitve otroškega dodatka na dva otroka in drugo, se je opravičil, a to ni zmanjšalo političnega cirkusa.

Davek, ki ubija zeleno politiko?

Ministrica kljub drugačnim napovedim ni povišala dohodnine za nikogar. Ravno nasprotno, zamrznila jo je do aprila 2031 (čeprav bodo prihodnje redne volitve 2029). Najbolj odmeva novi progresivni davek, ki ga bodo morali (od aprila 2028) plačevati vsi lastniki nepremičnin, vrednih več kot dva milijona funtov (2.280.000 evrov), ki se ga je prijelo poimenovanje davek na palače.

Britain's Chancellor of the Exchequer Rachel Reeves poses on the doorstep of 11 Downing Street with her ministerial red box before heading to the House of Commons to deliver her Budget speech in London, Wednesday, Nov. 26, 2025. (AP Photo/Kirsty Wigglesworth)

Finančna ministrica je v parlament odšla z znamenitim rdečim kovčkom za prenašanje uradnih dokumentov. Foto: AP

Lastniki nepremičnin, vrednih od dva milijona do dva milijona in pol, bodo morali plačati 2500 funtov na leto (2835 evrov), lastniki nepremičnin, vrednih več kot pet milijonov funtov (5.710.000 evrov), pa 7500 funtov (8500 evrov) na leto. To naj bi bil davek na bogastvo, ki ga konservativna opozicija in bogati Otočani srdito kritizirajo, čeprav gre za drobiž, ko gre za bogataše.

Konservativci o davčnem ropu

V napadalnem odgovoru na proračunski govor je voditeljica konservativcev Kemi Badench občasno vpijoče očitala vladi, da gre za davčni rop in da zvišuje davke, da bi financirala socialno pomoč. Dejala je celo, da bi se morala laburistična stranka preimenovati v stranko za socialno podporo. S tem ni dobila prav veliko novih oboževalcev med veliko večino Otočanov, ki še premlevajo vprašanje, kaj novi proračun pomeni zanje.

Med tistimi, ki si lahko privoščijo drage električne avtomobile, jezno odmeva prvi davek oziroma dajatev na kilometrino. Plačevati bodo morali, preračunano, 0,0343 evra na miljo (1,6 kilometra). Lastniki skoraj enako dragih hibridih vozil bodo morali plačevati 0,0172 evra na miljo. To bo lastnikom teh avtov s povprečno letno kilometrino, ki je 13.600 kilometrov, prineslo dodatne stroške, okoli 291 evrov. Problem s tem davkom je po mnenju kritikov ta, da vlada zaradi svoje zelene politike sicer spodbuja Otočane, naj kupujejo električne avtomobile, in porabi veliko denarja za subvencioniranje njihove prodaje, zdaj pa bi novi davek utegnil Otočane odvrniti od nakupa električnih vozil. Povprečna cena električnega avtomobila na Otoku je 56.000 evrov.

Ponudniki spletnih iger na srečo so jo slabo odnesli

Od aprila 2029 bodo morali Otočani, ki za svojo pokojnino prispevajo več kot 2282 evrov na leto, plačati dvoodstotni davek. Najbolj pa je ministrica zvišala davek na spletna podjetja za igre na srečo: z 21 na 40 odstotkov. Zvišala je tudi davek na tobačne izdelke, ne pa tudi davka na alkoholne pijače. Je pa zvišala davek na nezdrave pijače s pretirano količino sladkorja.

Ministrica je zvišala davek na tobačne izdelke, ne pa tudi davka na alkoholne pijače. Je pa zvišala davek na nezdrave pijače s pretirano količino sladkorja.

Med otoškimi družinami, posebej nebogatimi, saj bodo do dodatka upravičeni samo tisti, ki (pre)malo zaslužijo, odmeva ukinitev omejitve državnega otroškega dodatka na dva otroka. Po novem bodo za prvega otroka dobili 129 evrov, za vse druge otroke pa 84 evrov na mesec. Ministrica se je odločila tudi za zvišanje minimalne plače ter namenila 26 milijonov evrov za šolske knjižnice in izboljšanje šolskih igrišč. Urad za proračunsko odgovornost napoveduje, da bodo davki dosegli rekordno raven v finančnem letu 2030/2031 – 38 odstotkov BDP. Davki, čeprav neizogibni, nikoli in nikjer niso priljubljeni, a vlada potrebuje denar za izboljšanje posebno kriznega položaja v državnem zdravstvu in tudi šolstvu. Veliko bogatih Britancev pa ima veliko denarja in bi ga rado imelo še več.

Priporočamo