Merz namerava po volitvah začeti koalicijska pogajanja s SPD in Zelenimi. Z eno od teh dveh strank namerava sestaviti vlado, z obema pa v primeru, da Unija CDU/CSU skupaj z eno koalicijsko partnerico ne bo imela dovolj veliko poslancev za absolutno večino.
AfD bo najbrž imela dvakrat več poslancev, kot jih je dobila na volitvah leta 2021, ko je za njo glasovalo 10,4 odstotka udeležencev volitev. Tako bo postala druga politična sila v Nemčiji. Hitlerjevim nacistom je to uspelo na volitvah leta 1930 v času hude gospodarske krize, leta 1932 pa so s 37 in 33 odstotki glasov zmagali na obeh zadnjih demokratičnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji pred drugo svetovno vojno.
Z AfD noče sodelovati nobena druga stranka. To velja tudi za Merza, ki je sicer krščanske demokrate usmeril precej na desno, da bi se, kar je očitno zlasti v odnosu do migrantov in do zelenega prehoda, boril na terenu AfD, torej za iste volivce na desnici. Tako je blizu idejam AfD, čeprav tega ne priznava.
Merz poudarja, da se v vladanju nikakor ne bo opiral na AfD. A konec januarja, ko je šlo za zakon proti migrantom, je prelomil svojo obljub, da Unija CDU/CSU ne bo glasovala skupaj z AfD. Sicer lahko reče, da je bil k temu prisiljen po zadnjih smrtonosnih napadih tujcev. A takšen argument bi Merz lahko uporabil tudi po današnjih volitvah, če bodo koalicijska pogajanja s SPD in Zelenimi zašla v slepo ulico in bo kot novi kancler potreboval podporo AfD.
Vsekakor ima Merz povsem različna stališča od AfD glede EU, evra, Nata in Rusije. Kot kancler se namerava opreti na Evropo in povezovati predvsem s Francijo, pa tudi z Veliko Britanijo in Poljsko. Marsikaj ga loči od Angele Merkel, kanclerke v letih 2005-2021, a kot ona hoče, da bo imela Nemčija vodilno vlogo v EU.
Bo pa zanimivo videti, ali je Merz Trumpovi administraciji - med drugim je bil pri tem zlasti aktiven Elon Musk - zameril vmešavanje v volilno kampanjo, saj je zelo jasno podprla AfD. Na varnostni konferenci v Münchnu je podpredsednik ZDA James David Vance, ki se med drugim ni hotel srečati s Scholzem (srečal pa se je z voditeljico AfD Alice Weidel), govoril o tem, da v Nemčiji ni demokracije. Nemške zmerne stranke pa je pozival, naj odpravijo požarni zid proti AfD, torej naj ji dovolijo sodelovanje v vladi. Gre za poskus spodkopavanja temelja sodobne nemške identitete, ki je v tem, da je treba še naprej resno obsojati nacistično preteklost in zato se ni mogoče povezovati s stranko, ki pri tem ostaja ambivalentna. In vse to je Vance naredil na tradicionalni varnostni konferenci v Münchnu, katere izvorni glavni namen je utrjevanje ameriško-nemškega zavezništva. Merz kot domoljub, kar bi sicer moral biti tudi vsak volivec AfD, gotovo noče, da bi bila Nemčija podrejena Trumpovim ZDA, ki jo zaničujejo, žalijo in teptajo po njej.
Merzova vlada pa bi lahko nastala nekako ob srečanju Trumpa in Putina, recimo 9. maja, ko je v Moskvi velika parada ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo. Morda bo tedaj bolj jasno, ali je res prišlo do razdora med ZDA in Nemčijo.
