Ameriški predsednik Donald Trump je z velikim zadovoljstvom pozdravil sprejetje njegovega mirovnega načrta v varnostnem svetu OZN. Potem ko sta se pri glasovanju zaradi pomislekov glede strukture in mandata sveta za mir, organa, ki bo bdel nad upravljanjem Gaze, ter stabilizacijskih sil vzdržali Rusija in Kitajska, je ameriški predsednik napovedal, da bodo člani sveta za mir znani v prihodnjih tednih. Uradno tudi še niso znani člani prehodne palestinske tehnične administracije, ki jim bo svet za mir gledal pod prste, tako kot tudi palestinski upravi pri izvajanju reform.
Kdaj bi lahko po potrditvi resolucije s 13 glasovi za – zanjo je glasovala tudi Slovenija – prišlo do napotitve stabilizacijskih sil v Gazo, ostaja nejasno. Resolucija mednarodnim silam daje široka pooblastila. Podobno kot svet za mir dobivajo stabilizacijske sile dveletni mandat. Ob tem, da bodo bdele nad uresničevanjem mirovnega načrta, dobivajo tudi pristojnosti za demilitarizacijo Gaze oziroma razorožitev nedržavnih akterjev – torej Hamasa.
Hamas proti, palestinska uprava za
Hamas je resolucijo zaradi »nadzornega mehanizma« že zavrnil in napovedal, da se ne bo razorožil. Svoj boj proti Izraelu je skupina opredelila kot legitimen odpor. Mednarodne sile morajo biti razporejene le na mejah Gaze, da nadzirajo premirje, in pod nadzorom ZN, je poudaril Hamas in opozoril, da bi take sile izgubile svojo nevtralnost, če bi ga poskušale razorožiti. Palestinska uprava je sporočila, da bo sodelovala pri uresničevanju mirovnega načrta. Po oceni palestinske zunanje ministrice Varsen Aghabekian Šahin je resolucija prvi korak na dolgi poti k miru: »Ta korak je bil potreben, ker nismo mogli ničesar premakniti, dokler ni bilo doseženo premirje.« Poudarila je, da mora izvajanje Trumpovega načrta potekati v skladu z mednarodnim pravom, treba pa bo še nasloviti vprašanje palestinske države. Vendar je zadovoljna že, da je ustanovitev palestinske državnosti v resoluciji sploh omenjena.
Ta sprva ni bila, a so ZDA na pritisk drugih članic varnostnega sveta dodale sicer precej ohlapno besedilo o možnosti ustanovitve palestinske države, če bo reformni proces uspešno končan. »Združene države Amerike bodo vzpostavile dialog med Izraelom in Palestinci, da se dogovorijo o političnem obzorju za mirno in uspešno sobivanje,« se v delu, ki omenja palestinsko državnost, glasi besedilo resolucije.
V Izraelu so nad podporo resoluciji navdušeni, saj menijo, da bo prinesla mir in blaginjo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je državam v regiji sporočil, da Izrael ponuja roko miru in blaginje vsem svojim sosedom. Ob zavzemanju za demilitarizacijo Gaze in razširitev Abrahamovih sporazumov o normalizaciji odnosov med Izraelom in arabskimi državami je pozval tudi k izgonu Hamasa iz regije. V kabinetu so kasneje pojasnili, da je meril na to, da Hamas ne sme imeti možnosti sodelovanja pri upravljanju Gaze.
Slovenski pomisleki
Slovenija je resolucijo v varnostnem svetu podprla, saj po oceni uradne Ljubljane ponuja najboljšo priložnost, da sedanje premirje preide v trajni mir. Kljub temu je imela tudi Slovenija določene pomisleke. Kot je po glasovanju pojasnil veleposlanik pri varnostnem svetu Samuel Žbogar, Slovenija ostaja prepričana, da je treba varnostnemu svetu posredovati jasno opredeljene pristojnosti in sestavo sveta za mir. Prav tako bi morali varnostni svet redno obveščati o delu sveta za mir in stabilizacijskih sil.
Resolucijo je kot pomemben korak pozdravila tudi Evropska unija, saj predstavlja napredek v prizadevanjih za končanje konflikta v Gazi. »Utrjuje premirje, omogoča humanitarni dostop v velikem obsegu in odpira pot za hitro obnovo, rekonstrukcijo in institucionalne reforme v Gazi,« je menil tiskovni predstavnik skupne evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) Anouar El Anouni. Podobno je ocenjeval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres: »Zdaj je bistveno, da diplomatski zagon pretvorimo v konkretne in nujno potrebne ukrepe na terenu.«
