Opolnoči se je iztekel rok, ki ga je pučistom v Nigru pred enim tednom postavila Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS). Če ne vrnejo oblasti pridržanemu demokratično izvoljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu, je zagrozila z uporabo sile. Vendar včeraj ni kazalo, da bi se bili pučistični oficirji pripravljeni kar tako odpovedati oblasti, ki so si jo prisvojili pred dvanajstimi dnevi, tudi zato ne, ker jih podpirata vojaški hunti v 23-milijonskem Burkina Fasu in 22-milijonskem Maliju, deloma pa tudi pučisti v 14-milijonski Gvineji. V zraku torej visi vprašanje: je mogoč vojaški spopad, ki bi lahko vase posrkal večje območje že tako nestabilne regije?
Nigerijski senat je proti
Na čelu ECOWAS je 230-milijonska Nigerija, ki bi bila gonilna sila posredovanja v sosednjem Nigru. Vprašanje pa je, ali bo res šla v takšno pustolovščino. Tam je namreč čutiti odpor, zlasti na severu države, ki meji na Niger in bi bil najbolj na udaru. Predsednik Bola Tinubu, ki hoče z morebitnim posredovanjem odvrniti pozornost od notranjih problemov z zunanjepolitično aktivnostjo in je od julija tudi na čelu skupnosti ECOWAS, tudi ni dobil zelene luči za takšno operacijo od nigerijskega senata. Ta mu je sporočil, naj si prizadeva za politično in diplomatsko rešitev.
Med enajstimi aktivnimi članicami ECOWAS so, vsaj če sodimo po njihovih izjavah, pripravljeni poslati vojsko v Niger poleg Nigerije še 19-milijonski Senegal, 30-milijonska Slonokoščena obala in 14-milijonski Benin. V petek so se v Abuji, prestolnici Nigerije, sestali načelniki generalštabov članic ECOWAS. »Obravnavali smo vse vidike morebitnega posredovanja, tudi sredstva, način in trenutek, ko bomo uporabili silo,« je po koncu sestanka dejal predstavnik nigerijske vlade.
Ni še jasno, na kakšen način bi napad na Niger, ki ima veliko uranove rude, ki je zelo pomemben vir za francoske jedrske elektrarne, morda podprla Pariz in Washington. Nigrska hunta je medtem odpovedala sporazum s Francijo o sodelovanju na varnostnem in obrambnem območju – 1500 francoskih pripadnikov specialnih enot za boj proti teroristom tam torej ni več dobrodošlih, najbrž pa to velja tudi za 1100 ameriških.
Pomoč hunti pod vprašajem
Po drugi strani se zdi, da imata Mali in Burkina Faso, ki sta na strani pučistov v Nigru, že tako preveč dela z džihadisti doma, da bi lahko z vsemi silami priskočila na pomoč svojim zaveznikom v Niameyu. Prav tako je težko verjeti, da bi novi hunti v Nigru, kjer so konec tedna na zborovanjih mahali tudi z ruskimi zastavami, kaj kmalu pomagali ruski plačanci iz Wagnerja, ki so sicer že v sosednjem Maliju, ne pa (še) v Burkina Fasu, Nigru in Gvineji.
Pučisti sicer napovedujejo, da bodo takoj odgovorili na vsako agresijo. V četrtek zvečer so po televiziji pozvali prebivalce, naj sporočijo oblastem »vsako informacijo o sumljivih osebah«.
Proti posredovanju ECOWAS v Nigru je med drugim alžirski predsednik Abdelmadžid Tebun, ki pravi, da bi se lahko »ves Sahel znašel v vojni« in da bi šlo za »neposredno grožnjo Alžiriji«. Še vedno se v več članicah ECOWAS in tudi v zahodnih državah, zlasti v Nemčiji, ki ima v Nigru sto vojakov, mnogi zavzemajo za dialog.
Novi plodni teren za skrajneže
Prvič v zadnjih letih je sicer po puču v članici ECOWAS prišlo do grožnje z vojaškim posredovanjem. Tega ni bilo v zadnjih treh letih po pučih v Maliju, Burkina Fasu in Gvineji, ki so prav tako pripadali tej gospodarski skupnosti, po prevratih pa so jim članstvo zamrznili in uvedli sankcije. Te pa očitno niso imele pravih učinkov. Je pa ECOWAS zato že vojaško posredoval pred tem, nazadnje uspešno leta 2017 pod vodstvom Senegala, potem ko v Gambiji, ki je najmanjša država na afriški celini, poraženec volitev ni hotel prepustiti oblasti zmagovalcu.
Nigerija je sicer lahko upravičeno zaskrbljena zaradi puča v Nigru tudi zato, ker imata državi 1500 kilometrov dolgo mejo, na kateri so se v zadnjih petnajstih letih razbohotile skrajne skupine Boko Haram in druge iz kroga Al Kaide oziroma Islamske države. Zdaj bi džihadisti na severu Nigerije lahko postali še močnejši, če ne bo učinkovite oblasti v Nigru, ki so mu doslej pomagale Francija, ZDA in druge zahodne države. Nigerija je medtem prenehala dobavljati elektriko v severno sosedo, zato je v zadnjih dneh prišlo do električnega mrka v večjih mestih Nigra.
