Na eni strani so predlagano besedilo v najstrožji obliki zagovarjali borci proti spolnim zlorabam otrok. Na drugem bregu so zaskrbljeni strokovnjaki za spletno zasebnost, ki so opozarjali na prekomerne in nesorazmerne ukrepe, ki bi negativno vplivali na zasebnost vseh prebivalcev EU. Sporen je bil zlasti predlog o sistematičnem skeniranju vseh spletnih komunikacij, tudi v aplikacijah za šifrirano komuniciranje.
Danska, ki trenutno predseduje Svetu EU, si je sprejem uredbe zadala kot prednostno nalogo, a je oktobra naletela na množično mobilizacijo evropskih državljanov in zagovornikov zasebnosti proti spornemu predlogu komisije.
Da tudi zagovorniki uredbe niso povsem brez argumentov, medtem pričajo podatki globalne mreže nacionalnih telefonskih linij za prijavo nezakonitega gradiva INHOPE. Opozarjajo, da so leta 2024 obdelali skoraj 2,5 milijona sumljivih slik, ki jih lahko štejemo med vsebine s spolnimi zlorabami otrok (CSAM), kar je 218-odstotno povečanje glede na leto 2023.
Med Scilo in Karibdo ter uro, ki neusmiljeno odšteva do izteka veljave začasnih ukrepov na tem področju, je dansko predsedstvo naposled sklenilo predlagati kompromisno rešitev.
Privatizacija nadzora klepetov?
Kompromis ohranja skeniranje kot prostovoljni ukrep. Poleg tega besedilo Sveta EU pojasnjuje, da šifriranega komuniciranja ni dovoljeno spodkopavati. Novi predlog torej nekako ohranja status quo, kar je za borce proti zlorabam otrok še sprejemljivo, čeprav bi si želeli konkretnejših ukrepov. Borci za spletno zasebnost pa opozarjajo, da tudi ta rešitev ni optimalna.
Nekdanji evropski poslanec iz vrst nemških piratov Patrick Breyer opozarja, da bi tehnološka podjetja lahko tudi s pomočjo trenutnega predloga uvedla neselektivno skeniranje vseh zasebnih klepetov. »Nadzor klepetov ni mrtev, le privatizira se,« je opozoril Breyer.
Odločitev Sveta EU pomeni, da se lahko evropska komisija, parlament in Svet EU naposled usedejo in začnejo razpravo o končni obliki besedila.
