Zgroženost zaradi ruskega raketnega napada na ukrajinsko mesto Sumi, med katerim je bilo na cvetno nedeljo ubitih 34 ljudi, med njimi dva otroka, 117 pa ranjenih, je v ponedeljek odmevala v Evropski uniji in ZDA. Medtem ko so v EU najstrožje obsojali napad – bodoči nemški kancler Friedrich Merz ga je denimo opisal kot načrtovan vojni zločin – je ameriški predsednik Donald Trump ocenjeval, da gre zgolj za strašansko napako.
»Povedali so mi, da so se zmotili. Vendar menim, da je to grozno. Mislim, da je vojna strašna stvar,« je o ducatih mrtvih civilistov v Sumiju, ki leži približno 50 kilometrov od ruske meje, dejal Trump. Tudi zaradi takšnih izjav in sporočila iz Washingtona, da je napad grozen opomin za nujnost sklenitve miru, pri ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskemu kopni zaupanje, da Bela hiša ostaja strateški partner Ukrajine. Vendarle je prepričan, da strateški partner ostaja ameriško ljudstvo.
Kallasova želi krepiti pritisk
Do nedeljskih napadov na Sumi je prišlo po petkovih večurnih pogovorih posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Rusija je v ponedeljek poskušala pojasniti, da so z dvema raketama iskander napadli srečanje vojaških poveljnikov. Po njihovih navedbah je bilo ubitih 60 ukrajinskih vojakov. Takšnim razlagam sicer v Evropski uniji ne verjamejo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ocenila, da je treba okrepiti evropski pritisk za končanje vojne. »Menim, da moramo pritisniti na Rusijo, in to kar najbolj, da se ta vojna res konča, saj sta za mir potrebna dva,« je dejala. Napad na Sumi po njeni oceni kaže, da Rusija zavlačuje s premirjem in želi nadaljevati vojno. Enega od teh pritiskov je pripravljen ponuditi bodoči nemški kancler Friedrich Merz. Ni izključil pošiljanja raket dolgega dosega taurus Ukrajini, zaradi česar so ga v Moskvi takoj posvarili pred zaostrovanjem vojne.
Madžarska spet nasprotuje
Maksimalni pritisk na Rusijo, o katerem govori Kaja Kallas, bo na evropski ravni ponovno težko doseči. Uradna Budimpešta namreč napoveduje, da ne bo dovolila sankcij na ruski energetski uvoz v EU. Kot je pojasnila Kallasova, pripravljajo sedemnajsti paket sankcij proti Rusiji, ki bi ga radi sprejeli na majskem zasedanju zunanjih ministrov EU. Pogovori o obsegu sankcij še potekajo. Po neuradnih podatkih naj bi vseboval kaznovalne ukrepe proti floti tankerjev, ki poskušajo prodati ruske energente mimo sankcij. Ali bi vanje poskušali vključiti tudi prepoved ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi, Kallasova ni pojasnila. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je še napovedal, da bo njegova država nasprotovala širitvi evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov na ukrajinska tla. Doslej je EU na svojih tleh izurila 73.000 ukrajinskih vojakov.
Da se Rusija izmuzljivo obnaša tudi glede že doseženega dogovora o prekinitvi napadov na infrastrukturo, ki se izteka v sredo, je še enkrat postalo jasno v ponedeljek. Iz Kremlja so namreč sporočili, da se namerava Rusija pritožiti pri ameriški administraciji glede ukrajinskih kršitev delnega premirja. Napovedali so, da bo morebitna odločitev o podaljšanju moratorija odvisna od predsednika Vladimirja Putina in pogovorov z ZDA.
