Ameriški zunanji minister Antony Blinken je včeraj prispel v Tel Aviv na zadnji obisk pred ameriškimi volitvami v poskusu doseči prekinitev spopadov v Gazi, kar naj bi navsezadnje omogočilo tudi prekinitev spopadov v Libanonu. Ameriška administracija upa, da bi po smrti voditelja Hamasa Jahje Sinvarja v gibanju vendarle utegnili pristati na pogoje za prekinitev spopadov, ki jih postavlja Izrael. Toda po drugi strani ne v Gazi in ne v Libanonu Izrael ni pripravljen končati vojne proti Hamasu in Hezbolahu. Civilno prebivalstvo v Gazi, na Zahodnem bregu kot tudi v Libanonu pa trpi. Kako grozovita je situacija, je bilo včeraj orisano na zaključku 12. razvojnih dnevov Slovenije, kjer država naredi presek čez opravljeno delo na področju uradne razvojne pomoči.
Dobro leto dni vojne v Gazi je ta najgosteje poseljen ozemeljski pas na svetu pahnilo v leto 1955, kaže najnovejša študija Programa ZN za razvoj (UNDP). Brezposelnih je 80 odstotkov ljudi, revščina je skoraj stoodstotna. Edina velika organizacija, ki z najrazličnejšimi osnovnimi storitvami – izobraževanjem, zdravstvom, prehrano – oskrbuje Palestince v Gazi, je agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Kot je včeraj v Ljubljani povedal njen generalni sekretar Philippe Lazzarini, je tudi organizacija sama v zadnjem letu postala tarča Izraela: 70 odstotkov njene infrastrukture, šol in zdravstvenih domov, ki so jih Palestinci uporabili kot zatočišče pred izraelskimi izstrelki, je uničene, 232 pripadnikov osebja ubitih. »650.000 otrok živi med ruševinami. Če ne bo politične rešitve, bomo celo generacijo oropali izobrazbe. Veliko je bilo Palestincem že odvzetega, a še nikoli izobrazba,« je opozarjal Lazzarini.
Kaj hoče Izrael?
Švicarsko-italijanski humanitarec je opisoval težke razmere organizacije, ki jo po novem poskušajo celo prepovedati. Če bi se to zgodilo in organizacija ne bi mogla več opravljati dela v pomoč palestinskim beguncem v regiji, ni druge organizacije, ki bi jo lahko nadomestila, tudi palestinska uprava na Zahodnem bregu ne bi mogla kar preprosto prevzeti njenih nalog. Številni napadi na objekte UNRWA nimajo z vprašanjem njene nevtralnosti nobene zveze, temveč je treba nanje gledati v širšem kontekstu. Palestincem se poskuša odvzeti status beguncev, iščejo se priložnosti za nadaljnjo pripojitev zemlje, spodkopava palestinska pravica do samoodločbe in rešitve dveh držav, je našteval Lazzarini. Napadi na UNRWA so se sicer začeli kmalu po začetku vojne, ko so se pojavili očitki, da so v napadu na Izrael 7. oktobra sodelovali tudi njihovi zaposleni. Večino očitkov je preiskava pod vodstvom nekdanje francoske zunanje ministrice Catherin Collona zavrnila. Kljub temu nekatere evropske države še niso obnovile financiranja UNRWA.
Prav na dan, ko je v Tel Avivu svojo enajsto mirovno turnejo po Bližnjem vzhodu od začetka vojne začel Anthony Blinken, je Lazzarini ocenil, da noben akter, ki bi lahko vplival na Izrael, tega vpliva doslej ni izkoristil. Omenil je tudi Evropsko unijo, ki ima z Izraelom sklenjen trgovinski sporazum, v katerem zahteva spoštovanje človekovih pravic. O tem, kako se bo konflikt razvijal, Lazzarini ni hotel ugibati. »Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo po 5. novembru,« je omenil dan ameriških predsedniških volitev. Ko bo prišlo do prekinitve spopadov, je organizacija pripravljena ponovno prevzeti svojo začasno vlogo zagotavljanja osnovnih storitev, ki jih Palestincem omogoča že skoraj 75 let.
