Francoski predsednik Emmanuel Macron je na predvečer pariškega vrha napovedal 109 milijard evrov težko investicijo v razvoj umetne inteligence v Franciji. »Moramo biti del dirke. Hočemo biti del dirke, hočemo biti inovativni. Če ne bomo, bomo odvisni od drugih,« je pojasnil Macron. Od tega bodo več kot 30 milijard evrov za izgradnjo podatkovnega centra v Franciji prispevali Združeni arabski emirati. Gre za ključni del infrastrukture, brez katere je umetna inteligenca zgolj lepo napisana koda, brez dejanske računske moči. Okoli 20 milijard evrov želi v francosko razvojno malho dodati še kanadska investicijska banka Brookfield.
Podpredsednik ZDA JD Vance je na sklepni dan vrha z govorniškega odra v Parizu odločno zagovarjal politiko »najprej Amerika«. »ZDA so vodilne na področju umetne inteligence in naša administracija namerava to ohraniti. ZDA premore vse komponente za umetno inteligenco, vključno z naprednimi dizajni polprevodnikov, naprednimi algoritmi in transformativnimi aplikacijami. Računska moč je ključnega pomena za napredek umetne inteligence. Da bi ZDA ohranile to prednost, pa bo Trumpova administracija poskrbela, da so te sistemi izdelani v ZDA s čipi, ki so zasnovani in izdelani pri nas,« je bil odločen Vance.
»Čeprav smo vodilni, ne pomeni, da želimo iti naprej sami. Amerika želi sodelovati z vsemi vami,« je dodal. To sodelovanje pa je pogojeval z vzpostavitvijo mednarodnih pravnih okvirjev, ki so »ugodni za gojenje novih tehnologij« ter jih ne »omejujejo«. Pri tem je izpostavil zlasti evropsko nagnjenje k reguliranju. Odsvetoval je tudi sodelovanje z »avtoritarnimi režimi,« s čimer je imel bržkone v mislih Kitajsko.
Svojo vizijo je predstavila tudi von der Leyen, ki je za zgled evropskemu pristopu ponudila Cern. Obljubila je tudi dostop do zmogljivih superračunalnikov za razvoj velikih modelov umetne inteligence. »Mi bomo zagotovili infrastrukturo z veliko računske moči, raziskovalci in investitorji pa bodo lahko združili moči,« je dodala.
Je deepseek R1 dovolj premešal karte?
Predsednica evropske komisije je napovedala dodatnih 50 milijard evrov investicij v umetno inteligenco, s čimer se bo skupni znesek investicij EU v ta sektor povzpel na 200 milijard evrov. »Dirka za umetno inteligenco še zdaleč ni končana. Resnica je, da smo šele na začetku. Meje se konstantno premikajo, vloga globalnega voditelja še ni dokončno določena,« je prepričana.
Čeprav sta investiciji, ki sta jih napovedala Macron in von der Leyen, zajetni, sta občutno manjši od nedavne ameriške napovedi projekta Stargate. Ta je težak kar 500 milijard dolarjev, pri čemer imajo ameriška vodilna tehnološka podjetja že sedaj ogromno prednost pred evropskimi konkurenti na področju zgrajene infrastrukture za umetno inteligenco. Je pa nekaj optimizma EU lahko dobila po zaslugi kitajskega odprtokodnega modela deepseek R1. Tega so domnevno razvili z bistveno slabšim čipovjem in za le delček denarja, ki ga v razvoj namenjajo ameriška podjetja, kot sta OpenAI in Anthropic.
Analitiki opozarjajo, da se je večkrat očitano zamujanje EU in tudi nekaterih zasebnih podjetij s prihodom deepseek R1 pravzaprav izkazalo za priložnost, če ne celo prednost. Ker je kitajski model odprtokoden in na voljo vsem, lahko konkurenti velikim ameriškim akterjem v dirko sedaj vstopijo z ugodnega položaja in z veliko manj porabljenega kapitala, da bi prišli do te točke. Vsaj v teoriji.
Razkorak med EU in ZDA, ki je bil videti v govorih, se je pokazal tudi ob sklepu vrha. ZDA in Velika Britanija sta se namreč vzdržali podpisa deklaracije pariškega vrha. Podpisnice so se medtem zavezale k zagotavljanju odprte, vključujoče, transparentne, etične, varne, zanesljive, zaupanja vredne umetne inteligence, ki je trajnostno naravnana za ljudi in planet. Skoraj vse to je v navzkrižju z govorom ameriškega podpredsednika.
