Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je Zahod pozval, naj uvede strožje in sistematične sankcije proti ruskim oligarhom, ki podpirajo ruskega predsednika Vladimirja Putina in vojno v Ukrajini. »Za to ni potrebno nič drugega kot politična volja,« je opozoril.
»Ne pozabimo: sankcije so potrebne, da bi agresorja prisilili k ustavitvi vojne. Da bi nanj pritisnili. In tu obstajajo kompleksne rešitve, kot je embargo na nafto in plin. Obstajajo pa tudi zares preproste: sankcije proti posameznikom,« je Navalni, ki v kazenski koloniji prestaja dolgoletno zaporno kazen, zapisal v pozivu na družbenih omrežjih.
Sankcije ZDA, Evropske unije in Združenega kraljestva so prizadele le 46 oseb s Forbesovega seznama 200 najbogatejših Rusov, je opozoril. Putinova vojna v Ukrajini traja že šest mesecev in čeprav so zahodni voditelji od prvega dne odločno trdili, da se bodo Putinovi oligarhi soočili z neizbežnimi sankcijami, se to ni zgodilo, je nadaljeval.
Na eni strani Evropski parlament, ameriški kongres in senat ter nacionalni parlamenti v celoti podpirajo obsežne sankcije proti »prejemnikom podkupnin in vojnim hujskačem«, na drugi strani pa se, tako Navalni, »v globinah izvršilne veje oblasti vse sesuje v prah, takoj ko pride do konkretnih odločitev«. »Nič se ne zgodi. Voditelji imajo velike govore, vendar se odločitve nekje zataknejo,« je zapisal.
Opozoril je, da na seznamu sankcij EU ni izvršnega direktorja ruskega energetskega velikana Gazprom Alekseja Millerja, na seznamu sankcij ZDA pa ni Romana Abramoviča, nekdanjega lastnika angleškega nogometnega kluba Chelsea FC.
»Ne moremo pričakovati razkola med Putinovo elito glede vojne, če kljub velikim besedam še vedno ne bomo uporabili palice proti njim, medtem ko jim bomo dovolili, da obdržijo vse korenčke,« je med drugim zapisal na Twitterju.
Navalnega so zaprli v začetku lanskega leta, ko se je vrnil iz Nemčije, kjer so ga zdravili po zastrupitvi s strupom novičok avgusta 2020. Trenutno v kazenski koloniji prestaja devetletno zaporno kazen zaradi več obsodb, med drugim zaradi kršenja pogojnega izpusta, nespoštovanja sodišča, domnevne korupcijske afere iz leta 2014 in izzivanja Kremlja. Po besedah njegovih zaveznikov in nasprotnikov politike ruskega predsednika Vladimirja Putina je zaprtje Navalnega politično motiviran ukrep ruskih oblasti.
