Javni dolg trenutno znaša 100,2 odstotka BDP, do konca lanskega proračunskega leta 30. septembra 2025 pa je znašal 99,5 odstotka. Razlika bo naraščala, saj se zvezni proračun ZDA pod vodstvom republikanskega predsednika in republikansko večino v kongresu ubada s primanjkljajem v višini šest odstotkov letnega BDP in nič ne kaže, da se bo v bližnji prihodnosti kaj spremenilo, poroča Wall Street Journal.
Clinton s presežkom
Republikanci so se skozi zgodovino doslej vedno zavzemali za znižanje proračunskih primanjkljajev in dolga, demokrati pa so veljali za stranko velike porabe. Od Billa Clintona v 90. letih prejšnjega stoletja naprej, so sicer primanjkljaje uspeli zmanjšati demokratski predsedniki. Clinton je z republikansko večino v kongresu prišel celo do proračunskega presežka.
Proračunski primanjkljaj bo skupaj z dolgom zagotovo naraščal tudi zaradi vojne proti Iranu, ki ji ni videti konca, ne glede na trditve predstavnikov vlade Donalda Trumpa, da so že zmagali.
"Stopamo na neznano ozemlje. Ni nobene čarobne razlike med 100 odstotki in 99 odstotki, vendar je zaskrbljujoče," je za Wall Street Journal povedal višji podpredsednik odbora za zvezni proračun Marc Goldwein.
Razmerje med dolgom in BDP je merilo, ki ga ekonomisti najraje uporabljajo za oceno, koliko zadolževanje države obremenjuje gospodarstvo. Eden od sedmih dolarjev zveznih izdatkov gre zdaj za obresti, navaja Wall Street Journal.
Francozi bolj zadolženi kot Američani
Če se nič ne spremeni, se ZDA približujejo deležem dolga, ki so jih že dosegle Francija, Italija, Grčija in Japonska, ki so se zaradi tega soočale z različnimi stopnjami gospodarskega pritiska. Kljub temu imajo ZDA več prostora za zadolževanje, ker nadzorujejo svetovno rezervno valuto in ker je dolg državne blagajne zatočišče za vlagatelje.
Dolg je med pandemijo covida-19 leta 2020 za kratek čas presegel 100 odstotkov BDP, kar je začasno spodbudilo strmo zadolževanje vlade za podporo ameriškim gospodinjstvom. Razmerje se je nato zmanjšalo, ko so se spodbude končale, gospodarska rast se je ponovno začela, visoka inflacija pa je povečala raven nominalnega BDP.
ZDA vse od leta 1946 niso zaključile proračunskega leta z dolgom višjim od 100 odstotkov BDP.
