Vendar, kot ocenjujejo pri uglednem poslovnem časniku Financial Times v sveži analizi, bodo te države dojemanje svojega statusa kmalu obrnile na glavo. Omenjajo celo nekakšno maščevanje Sredozemlja.
Leta 2024 je bila Španija namreč najuspešnejša razvita država na svetu, poroča The Economist. Konec lanskega leta se je Grčija zadolževala tako poceni kot Francija, tuje delegacije pa zdaj cukajo politično elito v Atenah za rokav, da bi jim vsaj nakazala možnosti za izvedbo bolečih in učinkovitih reform. Po drugi strani pa Portugalska še iz časa pred pandemijo raste hitreje kot na primer Nemčija.
Premik moči proti jugu
Gospodarske številke bodo seveda nihale; kar se po besedah avtorja analize Janana Ganesha ne bo spremenilo, je postopen premik težišča politične moči proti jugu evropske celine. Edini evropski voditelj, ki se je na primer udeležil inavguracije Donalda Trumpa, je bila italijanska premierka Giorgia Meloni. A tu je nekaj več kot, kot namiguje avtor, oportunizem ene ženske ali pa dejstvo, da Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo trenutno vodijo propadli voditelji.
Na celini, ki se ob šibki gospodarski rasti še hitro stara, se 'trik' skriva v sposobnosti prodreti v dele sveta z močnejšo dinamiko. Zato je pomembno, s katerimi državami si zgodovinsko in jezikovno povezan. Madrid se zdaj kosa z Miamijem kot mesto, kjer se kapital počuti kot doma. Ne vemo pa še, ali ima Lizbona potencial, da bi delovala kot podobna povezava do Brazilije, vendar je temeljna, jezikovna povezava že vzpostavljena, piše Financial Times.
Hkrati je sever Evropske unije s svojim zgodovinskim vzponom vse manj podoben svetu prihodnosti. Na obzorju ni velesile, kjer bi govorili francosko, nizozemsko ali nemško. Španščina je na primer prehitela francoščino kot tuji jezik že v Združenem kraljestvu, še bolj pa po vsem svetu.
Kaj je torej dejansko periferija?
Medtem ko se gospodarski dobički od leta 2010 pretirano napihujejo, lahko trendi, ki krepijo Sredozemlje, ostanejo manj opazni, vendar se bo prihodnost evropske celine v veliki meri odločala in oblikovala prav južno od 45. vzporednika – tako kot že v daljni preteklosti. Toliko torej o Sredozemlju kot periferiji, zaključuje Janan Ganesh v Financial Timesu.
