Zvezna porota je zaradi »laganja v kongresu« vložila kazensko ovadbo proti Jamesu Comeyju, v letih 2014–2017 šefu zvezne policije FBI. Zadeva je zaradi izjemno nevarnega kršenja načela delitve oblasti zbudila veliko pozornosti. Sam šef izvršne oblasti Donald Trump je namreč konec tedna od pravosodnega ministrstva, ki so mu podrejeni zvezni tožilci, zahteval, naj pospeši preiskave njegovih političnih nasprotnikov. Pri tem je mislil tudi na pregon 64-letnega Comeyja, ki mu tako grozi pet let zapora. Sicer je to svojo objavo na družbenem omrežju Trump kmalu izbrisal.

Zelo se je mudilo

Ovadbo proti Comeyju je podpisala Trumpova nekdanja odvetnica in tožilka iz Virginije Lindsey Halligan, ki se je pred nekako 15 leti trikrat razmeroma uspešno potegovala za miss Kolorada. Ravno v ponedeljek je na Trumpovo zahtevo zamenjala dosedanjega tožilca iz Virginije Erika Siberta, ki se ni strinjal z ovadbo proti Comeyju. Kot večina pravnikov je menil, da za njegovo krivdo ni dokazov. Trumpu pa se je zdaj zelo mudilo, saj bi za obtožbo, da je Comey leta 2020 kongresu lagal, 30. septembra zastaral rok.

Lagal naj bi z izjavo, da ni nikogar od svojih sodelavcev pooblastil, naj medijem naskrivaj posreduje informacije o preiskavi proti Trumpu in Hillary Clinton, Trumpovi demokratski tekmici na predsedniških volitvah leta 2016. Comeyjev takratni namestnik pa je povedal, da mu je tedaj Comey naročil, naj posreduje medijem preiskavo o Clintonovi fundaciji.

Kršitev delitev oblasti

Trump je svojim političnim nasprotnikom že večkrat zagrozil z zaporom. Zdaj pa gre za prvo ovadbo proti enemu od njih na njegovo zahtevo. Sodni pregon čaka tudi nekdanjega šefa Cie Johna Brennana. Julija je Trump dal vedeti, da bosta morala Comey in Brennan polagati račune za svoje poteze proti njemu: »Gre za dva podleža, ki pa bosta najbrž morala plačati za svoje početje.« Trumpovo pravosodno ministrstvo pa preiskuje še newyorško generalno tožilko Letitio James in nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki sta prav tako na predsednikovem črnem seznamu.

Trump je, ko so sporočili ovadbo proti Comeyju, na svojem družbenem omrežju truth social zapisal: »Pravica v ZDA! Eden najhujših ljudi, s katerimi je ta država imela opraviti, je James Comey, nekdanji skorumpirani direktor FBI. Zdaj bo odgovarjal za svoje zločine proti naši državi.« Govorimo lahko o zgodovinski prelomnici, saj delitev oblasti, ki predstavlja temelj vsakega demokratičnega sistema, postaja v ZDA preteklost. Ko si Trump s svojimi odločitvami, ki ne upoštevajo demokratične forme, lasti absolutno oblast, se ZDA vse bolj pogrezajo. Za Trumpa na primer ni pomembna domneva nedolžnosti, ampak to, da je Comey »eden najhujših človeških bitij«, ki je zagrešil »zločine proti ameriški državi«.

»Nedolžen sem«

Comey v celoti zavrača obtožbe in pravi, da ne namerava živeti na kolenih pred predsednikom. Dejal je: »Zaupam v zvezno pravosodje in sem nedolžen.«

Trumpu je stopil na žulj, ko je kot šef FBI preiskoval rusko vmešavanje v volilno kampanjo na družbenih omrežjih leta 2016 v prid Trumpu. Ta ga je takoj, ko je leta 2017 prvič prevzel oblast, odstavil. V poročilu iz leta 2019 je neodvisni preiskovalec Robert Mueller sicer ugotovil rusko vmešavanje, ni pa našel jasnih dokazov o sodelovanju med Rusijo in Trumpom. 

Kaj se skriva za sestankom generalov

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je po novem minister za vojno, je prihodnji teden pozval 800 generalov, admiralov in njihovih svetovalcev, naj se zberejo v oporišču marincev v Quanticu v Virginiji na pomembnem sestanku. Ker Hegseth ni sporočil, kaj je namen tega sestanka in o čem bodo govorili, analitiki ugibajo, kaj se skriva za tem srečanjem. Tudi Trump ni znal novinarjem povedati, za kaj naj bi šlo. Je pa navdušen na takšnim sestankom, tudi zato, ker bodo ameriški generali in admirali prišli z vsega sveta, kjer so ameriška vojaška oporišča.

Priporočamo