Cilj Netanjahujeve vojne očitno ni pravični mir. Netanjahu in njegova vlada izrecno zavračata rešitev dveh držav, hkrati si prizadevata zatreti Palestince v Gazi in na Zahodnem bregu ter predlagata izgradnjo novih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju in trajno izraelsko suverenost nad Vzhodnim Jeruzalemom. Njune politike je mogoče primerjati z apartheidom in etničnim čiščenjem. Če ne bo dosežena politična rešitev, se utegne vojna zaradi vseh teh krivic razširiti na vso regijo, vanjo se utegnejo vplesti še Hezbolah, Iran in drugi.

Pred 7. oktobrom si je Netanjahu prizadeval »normalizirati« odnose z arabskimi državami, vendar ne da bi se hkrati soočil z vprašanjem palestinske države. Toda njegov ciničen pristop je bil obsojen na propad. Pravi in trajni mir je mogoče doseči le skupaj s političnimi pravicami za Palestince.

Veliki voditelji na obeh straneh, ki so bili predani miru, so bili umorjeni, vključno z velikim egiptovskim voditeljem Anvarjem Sadatom in pogumnim izraelskim premierjem Jicakom Rabinom. Oba so ubili, ker sta se zavzemala za mirno sobivanje. Tudi nešteto drugih Palestincev in Izraelcev, katerih imen ne poznamo, je umrlo, medtem ko so si prizadevali za mir. Večina jih je bila žrtev terorističnih napadov, ki so jih izvedli skrajneži iz njihovih lastnih skupnosti.

Kljub velikim oviram obstaja jasna pot k miru v okviru ZN, saj arabske in islamske države že dolgo pozivajo k sklenitvi miru z Izraelom na podlagi rešitve dveh držav, h kateri poziva tudi Palestinska uprava. Voditelji arabskih in islamskih držav so 11. novembra na izrednem arabsko-islamskem vrhu v Riadu sprejeli deklaracijo, v kateri se zavzemajo za rešitev dveh držav.