Mirovni proces v Gazi je v slepi ulici, ker Izrael zavrača ameriški mirovni načrt, ki ga je Hamas odobril. Pravzaprav gre za drugo fazo, ki je najbolj problematična, saj gre za razorožitev Hamasa in umik izraelske vojske iz Gaze. Ta del mirovnega načrta je konec julija predstavil odbor za mir, ki ga je januarja ustanovil njegov predsednik Donald Trump, da bi pri vzpostavitvi miru v Gazi in njeni obnovi zamenjal »neučinkovit« varnostni svet Združenih narodov. Trump je imenoval tudi osem članov izvršnega odbora, med katerimi so njegov posebni odposlanec Steve Witkoff, zet Jared Kushner, zunanji minister Marco Rubio in nekdanji britanski premier Tony Blair.
Za dejansko, ne fiktivno razorožitev
»Izrael zavrača dokument s 15 točkami in se ne bo umaknil (iz Gaze), dokler Hamas ne bo zares povsem razorožen. (…) Govorimo o dejanski in ne fiktivni razorožitvi,« je v nedeljo izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu, s čimer je dokončno potrdil, kar je bilo dejansko znano praktično od same predstavitve načrta.
Ta predvideva razorožitev Hamasa v 15 dneh in hkraten postopen umik izraelske vojske, ki zdaj zaseda več kot 60 odstotkov Gaze. Odbor za mir, ki ga glede Gaze vodi bolgarski diplomat Nikolaj Mladenov, naj bi vse Hamasovo orožje zbral v posebnih skladiščih ter porušil podzemne predore in obrate za izdelavo orožja in streliva v njih. Zatem bi mednarodne sile, ki bi jih nadziral odbor za mir, pomagale vzpostaviti palestinske policijske enote. Začasno oblast v Gazi in nadzor nad skladišči zaplenjenega orožja bi prevzel nacionalni odbor, sestavljen iz palestinskih tehnokratov. Zamenjal bi Hamas, ki vlada v Gazi od zmage na volitvah leta 2007, če ne upoštevamo vdora izraelske vojske v enklavo jeseni 2023. Kot je dejal Mladenov, je ta mirovni načrt edini način, da bi preprečili ponovitev pokola, kakršen se je zgodil 7. oktobra 2023.
Pred nedeljo je poskušal Netanjahu najti način, da bi zavrnil mirovni načrt, ne da bi užalil Trumpa. Tako je pustil svoje sodelavce in člane vlade, da so kritizirali mirovni načrt. Da pa bi pokazal dobro voljo, je izraelska vojska pod ameriškim pritiskom ustavila likvidacije Hamasovih pripadnikov, ki so pred tem zahtevale pogoste smrtne žrtve med civilisti. Po sklenitvi premirja oktobra 2025 je v izraelskih napadih v Gazi umrlo več kot 1200 Palestincev. Od oktobra 2023 pa že blizu 74.000. Večinoma gre za civiliste.
Volitve so blizu
Proti sprejetju te druge faze mirovnega načrta je zlasti glasno nastopala izraelska skrajna desnica, ki je pomemben del vlade. A povsem odveč so bili pritiski skrajno desnih ministrov na Netanjahuja, ki mora pred parlamentarnimi volitvami konec oktobra upoštevati dejstvo, da Trumpov mirovni načrt ni všeč desnim, se pravi njegovim volilcem. Ker ankete vladni koaliciji napovedujejo hud poraz, mora toliko bolj pokazati odločnost, da uniči Hamas, krivca za pokol 7. oktobra 2023, in izraelski vojski zagotovil varnostni nadzor nad Gazo.
Trump je pred nedeljo trdil, da gre za zgodovinski sporazum in da je Izrael s to drugo fazo mirovnega načrta zelo zadovoljen. Hamas ga zdaj poskuša prepričati, naj pritisne na Netanjahuja. ZDA vsekakor še naprej gospodarsko, finančno in vojaško močno podpirajo judovsko državo, a najbrž Trump ne bo izsiljeval s pogojevanjem te pomoči. Sicer so odnosi med njim in Netanjahujem slabi že od aprila, ko je izraelski premier z bombardiranjem proiranskega Hezbolaha v Libanonu oviral ameriška mirovna pogajanja z Iranom. Sploh pa se Netanjahu ni strinjal s prekinitvijo napadov na Iran. Cilj Izraela je namreč rušenje režima islamske republike, s čimer se ZDA ne strinjajo brezpogojno.
