Na severu Gaze v zadnjih dneh poteka nova izraelska ofenziva in spet mora več sto tisoč Palestincev bežati na jug. Samo v sredo jih je bilo v enklavi ubitih 55, od 7. oktobra lani pa več kot 42.000. Včeraj je v njenem osrednjem delu izraelski zračni napad na šolo, kjer so se naselili begunci, zahteval 28 življenj. Izraelska vojska trdi, da je šlo za »natančen« napad na »teroriste v stavbi, ki je bila nekoč šola«.
V Libanonu Izraelci nadaljujejo bombardiranje južnega dela Bejruta in vzhoda države. Njihova vojska je včeraj sporočila, da je na jugu Libanona, kjer naj bi ponekod divjali siloviti spopadi s Hezbolahom, ubila dva poveljnika šiitske organizacije in uničila več skladišč streliva. Hezbolah je sporočil, da je na jugu Libanona uničil izraelski tank. Včeraj je izraelska vojska naštela več kot sto izstrelkov iz Libanona proti Izraelu. Že pred tem pa je izraelski premier Benjamin Netanjahu sporočil Libanoncem: »Še imate priložnost, da rešite Libanon, preden zdrsne v brezno dolge vojne, v uničenje in trpljenje, kot ju je mogoče videti v Gazi.«
ZDA proti napadu na iranske naftne in jedrske objekte
Ponoči so izraelska letala na zahodu Sirije bombardirala iransko tovarno avtomobilov in vojaški objekt, v katerem je skladišče protizračne obrambe. Takšni napadi v Siriji so stalnica od leta 2011, s čimer naj bi Izrael slabil pritisk iranskih in proiranskih sil na svojo mejo. V Siriji, ravno ob meji, je zdaj likvidiral pomembnega Hezbolahovega obveščevalca.
Netanjahu se je v sredo po telefonu pogovarjal s predsednikom ZDA Joejem Bidnom, prvič po mesecu in pol burnega dogajanja na Bližnjem vzhodu, ko bi se morala kot tesna zaveznika slišati vsak dan. Vsekakor so pogovori potekali o izraelskih povračilnih ukrepih proti Iranu, ki je 1. oktobra z okoli 200 izstrelki napadel Izrael. Večino je prestregla protizračna obramba, a po spletni strani Franck Geopolitis jih je več deset poškodovalo sedem vojaških objektov, tudi tri izraelska vojaška letališča.
Biden zahteva zmeren odgovor Izraela, na primer napade na nekaj vojašnic, tako da bi se situacija postopoma umirila. Tudi javno je pozval Izrael, naj ne napada iranskih črpališč nafte s pripadajočo infrastrukturo in objektov z jedrskim programom. Biden se hoče izogniti vojni, saj bi v njej ZDA morale pomagati Izraelu, v Iraku in Siriji pa bi ameriške vojaške baze postale tarča napadov proiranskih milic, kar samo nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami ne bi bilo dobro za podpredsednico Kamalo Harris. Poleg tega bi rast cene nafte morda vodila do gospodarske krize in s tem do inflacije v ZDA.
Morda pa bo Izrael poskušal likvidirati odgovorne za napade 1. oktobra. V likvidacijah se je izraelska tajna služba Mosad v zadnjih mesecih zelo izkazala, 31. julija je na primer v Teheranu ubila voditelja Hamasa Ismaila Hanijo, v zadnjih tednih pa praktično celotno vodstvo Hezbolaha v Libanonu.
Biden preklinja, a pošilja orožje
Izraelski obrambni minister Joav Galant je po pogovoru med Bidnom in Netanjahujem izjavil, da bo napad »smrtonosen, natančen in nepričakovan«. Sicer je ravno dan prej Netanjahu ponižal Galanta, ko mu je samo nekaj ur pred letom v ZDA preprečil, da bi se odzval vabilu ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina, naj pride v Washington na pogovore o tem, kaj naj bi bile tarče izraelskih napadov v Iranu. Premier je Galantu dejal, da se bo že on sam o tem pomenil z Bidnom, s katerim od avgusta nista govorila. Po pisanju izraelskih medijev se je Netanjahu ustrašil, da bi Galant, s katerim se ne razumeta dobro, brez njega sklenil dogovor z Austinom.
Kot že pogosto doslej v sporih z Netanjahujem je Galant znova upognil hrbet. Sicer tudi Biden ne skriva več odpora, ki ga čuti do izraelskega premierja. Spomladi ga je označil za »barabo, podleža in kurbinega sina«. Tako vsaj v svoji novi knjigi piše slavni preiskovalni novinar Bob Woodward. Še vedno pa Biden pošilja izraelski vojski strelivo, brez katerega ne bi mogla nadaljevati napadov v Gazi in Libanonu dosti več kot teden dni.