Migracije so se po spomladanskem sprejetju dolgo pričakovanega pakta o azilu spet vrnile v evropski svet kot velika tema. Pakt med drugim v času izrednih migracijskih pritiskov predvideva obvezno solidarnost med članicami in uvaja standardizirane azilne postopke na vseh zunanjih mejah EU. Čeprav se sploh še ni začel uresničevati, so mnoge države z njim že zdaj nezadovoljne. Zaradi pritiska skrajne desnice se tema migracij tudi zaradi pomikanja politike v več državah članicah še bolj v desno vrača tako v evropsko komisijo kot v evropski svet. Neenotnost, kako naprej z migracijsko politiko EU, je bila vidna tudi na včerajšnjem zasedanju evropskih voditeljev.

Veliko prahu je dvignil predvsem predlog predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen o iskanju inovativnih rešitev za migracije, s čimer je merila na vzpostavitev migracijskih centrov zunaj Evropske unije nekako po zgledu dveh italijanskih, ki so jih zdaj odprli v Albaniji. Von der Leynova razmišlja o tako imenovanih središčih za vračanje zunaj držav EU, kamor bi premestili zavrnjene prosilce za azil. Do teh premislekov prihaja v okviru napovedane nove zakonodaje o hitrejšem vračanju zavrnjenih azilantov. Doslej to evropskim državam ni šlo od rok. Le petino zavrnjenih prosilcev jim uspe poslati nazaj.

Dick Schoof, nizozemski premier: »Skupaj moramo ugotoviti, kako lahko omejimo tok prosilcev za azil in spodbudimo vračanje. To bo proces poskusov in napak, vendar je pomembno, da preverimo, kaj lahko storimo.«

 

Patrioti čutijo veter sprememb

Ob robu zasedanja je o inovativnih rešitvah govorila tudi skupina podobno mislečih držav. Srečanje so pripravili italijanska premierka Giorgia Meloni, danska premierka Mette Frederiksen in nizozemski premier Dick Schoof, nanj pa so poleg von der Leynove povabili še premierje Avstrije, Cipra, Češke, Grčije, Madžarske, Slovaške, Malte in Poljske. Melonijeva je drugim premierjem predstavljala italijanska centra v Albaniji, premierji pa so govorili predvsem o konceptu varnih tretjih držav.

Nizozemski premier Schoof je opazil, da se klima v EU glede migracij spreminja, podobno je ocenil nesojeni nizozemski predsednik vlade, na volitvah zmagoviti skrajni desničar Geert Wilders. Marine Le Pen je omenjala, da je moralo v Evropo priti osem milijonov migrantov v desetih letih, da se je ugotovilo, da tako ne gre več. Po svoje je bil zadovoljen tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je dodal, da mora le on plačevati ceno zaradi svoje politike do migrantov. »Skupaj moramo ugotoviti, kako lahko omejimo tok prosilcev za azil in spodbudimo vračanje. To bo proces poskusov in napak, vendar je pomembno, da preverimo, kaj lahko storimo,« je Schoof priznal, da novih rešitev ne bo čez noč.

Migrantov skoraj pol manj kot lani

Po podatkih agencije EU za varovanje meja Frontex se je število nezakonitih vstopov v EU v prvih devetih mesecih leta prek osrednjega Sredozemlja – iz Libije in Tunizije prek Sicilije in Malte – v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 64 odstotkov, na nekaj več kot 47.700. Krepko je upadlo tudi število prehodov po balkanski poti, in sicer za 79 odstotkov, na 16.968 ljudi. Po drugi strani se je število poskusov vstopa v EU po zahodnoafriški poti čez Atlantik – od severne in zahodne Afrike do Kanarskih otokov – na letni ravni podvojilo na približno 30.600 migrantov. V celoti Frontex beleži za 42 odstotkov manj migracij v EU kot v enakem obdobju lani.

Za hitro izvajanje pakta

Srečanja se ni udeležil nemški kancler Olaf Scholz, ki je skeptičen do eksternalizacije migrantov v tretje države, pa čeprav je prav zaradi nezakonitih migracij, terorističnega napada v Solingenu in pritiska skrajne desnice Nemčija septembra uvedla vnovični nadzor na vseh notranjih schengenskih mejah. »Jasno je, da koncepti, ki ob pogledu na številke predstavljajo drobiž, niso prava rešitev za tako veliko državo, kot je Nemčija,« je dejal. Opozoril je namreč, da je imela Nemčija lani 300.000 nezakonitih prihodov migrantov, tovrstni centri, ki se pojavljajo, pa bi lahko sprejeli le od tisoč do dva tisoč ljudi, s čimer si ne bi mogli veliko pomagati. Poudaril pa je, da je zmanjšanje nezakonitih migracij prvi pogoj za odprtost evropskih držav, ta pa je potrebna za priseljevanje kvalificiranih delavcev.

Tudi slovenski premier Robert Golob želi, da bi del pakta o azilu začeli izvajati prej kot leta 2026. Omenjal je predvsem delovanje na zunanjih mejah EU in onkraj njih. »Slovenija se zavzema za to, da z ukrepi, ki jih bomo izvajali v državah tranzita, v državah izvora ne čakamo na migracijski pakt, ampak jih začnemo izvajati takoj, in da temu v prihodnje namenimo tudi več sredstev,« je rekel.

Ostro se je proti razmislekom o vzpostavljanju novih centrov izrekla Španija. Njena vlada trdi, da njihova migracijska politika že deluje. Zato pa se Nizozemska vlada z Ugando že pogovarja o možnosti, da bi prosilce za azil iz afriških držav, ki so jih na Nizozemskem zavrnili, po izčrpanju vseh pravnih sredstev deportirali v Ugando, od tam pa potem v njihove matične države. 

Zadržani parlamentarni skupini

Novih projektov, ki se omenjajo, ne podpirajo pri socialistih in demokratih ter v liberalni skupini Prenovimo Evropo. V obeh skupinah v evropskem parlamentu so poudarili, da mora imeti prednost izvajanje pakta o azilu, ki je bil po dolgotrajnih pogajanjih dogovorjen pred evropskimi volitvami. »O centrih za vračanje ali inovativnih rešitvah ne moremo razpravljati brez pisne podlage, zasidrane v mednarodnem pravu, ki spoštuje človekove pravice in dostojanstvo,« je ocenila vodja poslanske skupine S&D v evropskem parlamentu Iraxte Garcia Perez in dodala, da nasprotujejo vsakršni eksternalizaciji azilne politike ali politike vračanja.

Priporočamo