V trenutno najbolj krvavem spopadu na svetu, sudanski državljanski vojni, je na obzorju priložnost, da bi potihnilo orožje. Ameriška administracija je v sodelovanju z drugimi državami četverice, Egiptom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, oblikovala kažipot za mir. To je bil premik v dolgoletnem konfliktu, potem ko administracija Joeja Bidna ni kazala pravega zanimanja za dogajanje v Sudanu, vse do letošnjega junija pa tudi ne vlada Donalda Trumpa.
Da je ta sestavila nov mirovni predlog, je posledica dejstva, da so Egipt, Združeni Arabski emirati in Savdska Arabija želeli večjo vpletenost Washingtona, saj je vojna postala pravi kaos. Prav tako naj bi bil pomemben dejavnik novi posebni svetovalec Trumpa za Afriko Massad Boulos, tast Trumpove hčere Tiffany, ki je po mirovnem dogovarjanju med Demokratično republiko Kongo in Ruando opredelil Sudan kot prednostno nalogo ZDA v Afriki. Washington zdaj pritiska na obe vojskujoči se strani, da storita premik pri sprejemanju mirovnega predloga, ki je nastal septembra.
Prva faza predloga predvideva trimesečno humanitarno prekinitev spopadov. Po nedavni veliki osvojitvi darfurske prestolnice El Fašer, kjer prihaja do množičnih pobojev, so Sile za hitro podporo (RSF) generala Mohameda Hamdana Dagole (znan je tudi kot Hemedti) sprejele humanitarno premirje. Ob tem so v RSF napovedali, da so pripravljeni na pogovore o prenehanju sovražnosti in o političnem procesu. Ta bi po načrtu Američanov predvideval trajno premirje in vzpostavitev nove civilne vlade v Sudanu s privolitvijo obeh strani na devetmesečno prehodno obdobje.
General Burhan še brez odgovora
V Sudanu že dve leti in pol vlada brutalna državljanska vojna med nasprotujočima si generaloma Hemedtijem in poveljnikom sudanske vojske generalom Abdelom Fatahom Al Burhanom. Po strmoglavljenju diktatorja Omarja Al Baširja (2019) in pozneje še po prevratu prehodnega premierja Abdale Hamdoka (2021) se generaloma ni uspelo dogovoriti o delitvi oblasti. Vojska se je z RSF (sestavljajo jo nekdanje paravojaške milice džandžavidov, s katerimi je režim Al Baširja napadal nearabsko prebivalstvo v Darfurju) začela spopadati za oblast.
V poltretjem letu je država potonila v globoko državljansko vojno in najhujšo humanitarno krizo na svetu, kjer je 21 milijonov ljudi soočenih s hudim pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Konca vojne in trpljenja še ni na vidiku. Burhanova vojska obvladuje večinoma sever in vzhod države, od marca ponovno tudi prestolnico Kartum. RSF pa je prevladujoča sila na zahodu in jugu.
Obe strani oborožuje več držav. Med največjimi dobavitelji orožja RSF so Združeni arabski emirati. Ti si želijo zagotoviti predvsem dostop do bogatih nahajališč zlata v Sudanu, ki so pod Hemedtijevim nadzorom. Sudansko vojsko generala Burhana medtem z orožjem podpirajo Egipt, Turčija in Iran. Tako Ankara kot Teheran si s podporo Burhanu nadejata pridobiti dostop do Rdečega morja z morebitnim novim vojaškim oporiščem v državi.
Hemedtijev RSF je privolil v humanitarno prekinitev spopadov, tega pa za zdaj ni storila sudanska vojska. General Burhan hoče uničiti nasprotnika, nasprotuje tudi vključevanju Združenih arabskih emiratov v posredništvo, prav tako naj bi sudanska vojska dvomila, da je enote RSF sploh še mogoče vključiti v sudansko družbo. Neenotnost glede mirovnega načrta, ki so ga ZDA predložile tudi Burhanu, naj bi obstajala tudi med arabskimi državami.
Medtem ko se še razmišlja o novi prekinitvi spopadov – kratkotrajnih premirij je bilo že nekaj – se boji in s tem trpljenje prebivalstva nadaljujejo. Obe strani sta zagrešili številne vojne zločine in zločine proti človeštvu, kar je v septembrskem poročilu ugotavljal tudi svet za človekove pravice ZN. Obe strani sta obtoženi zunajsodnih usmrtitev, obsežnih napadov na civiliste, mučenj in spolnega nasilja.
Pokoli v El Fašerju
Najhuje je v severnodarfurski prestolnici El Fašer, ki so jo konec oktobra po osemnajstih mesecih obleganja zasedle enote RSF. Tako je padla zadnja utrdba sudanske vojske na zahodu države, kjer leži bogato nahajališče zlata. V rudniku v El Fašerju ga nakopljejo kar 15 ton na leto. Z zavzetjem pomembnega trgovskega in prometnega vozlišča med Egiptom, Čadom in Kartumom RSF nadzoruje cel Kordofan in Darfur. V mestu s četrt milijona prebivalci, v katerem je zaradi bega pred boji 600.000 notranje razseljenih oseb, prihaja do množičnih pobojev. Obstajajo poročila in satelitski posnetki, ki kažejo na obstoj množičnih grobišč. Na spletnih omrežjih se vojaki RSF bahajo z uboji civilistov.
Konec oktobra je varnostni svet OZN obsodil dogajanje v El Fašerju, tudi umor skoraj 500 ljudi v savdski porodnišnici, edini, ki je bila še nepoškodovana po dolgotrajnem obleganju RSF. Vsaj 80.000 ljudi je že pobegnilo iz mesta. Zgolj v prvih dneh zasedbe mesta naj bi pripadniki RSF ubili okoli 2000 ljudi. Mednarodno kazensko sodišče že zbira dokaze za morebitne prihodnje kazenske postopke.
