Poletne kolone pred hrvaškimi cestninskimi postajami, ki so za mnoge slovenske dopustnike postale sinonim za začetek in konec oddiha, bodo kmalu samo še spomin. Hrvaška se namreč pripravlja na korenito preobrazbo sistema pobiranja cestnin, tako da bodo s koncem leta 2026 ukinili zapornice in hišice ter uvedli popolnoma digitaliziran prost pretok prometa. Vendar pa konec čakanja prinaša novo obliko nadzora: na hrvaške avtoceste prihajajo bela vozila z modrimi lučmi, ki bodo skrbela za red v novem, digitalnem svetu cestninjenja.
Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo je v javno obravnavo te dni poslalo predlog novega zakona o cestnini, ki postavlja temelje za tehnološki preskok, vreden več deset milijonov evrov. Novi elektronski sistem za pobiranje cestnine (ESNC) naj bi v polnosti zaživel s 1. novembrom 2026. Do takrat bo potekala obsežna operacija postavljanja infrastrukture, programske opreme in informiranja javnosti.
Konec dobe
Gre za konec neke dobe. Fizično plačevanje cestnine, bodisi z gotovino, karticami ali obstoječimi ENC-napravami, bo nadomestil sistem, ki temelji na dveh tehnologijah: mikrovalovni komunikaciji (DSRC na frekvenci 5,8 GHz) in avtomatskem prepoznavanju registrskih tablic (ANPR). Portali, opremljeni s kamerami in senzorji, bodo nameščeni nad avtocestami in bodo beležili vsak prehod vozila brez potrebe po ustavljanju ali upočasnjevanju.
Za voznike osebnih vozil, vključno z desettisoči Slovencev, ki se vsako leto odpravijo na jug, sistem prinaša izbiro. Svoj prehod bodo lahko poravnali na dva načina. Prva možnost je prek registrske oznake (ANPR), ko bodo morali vozniki svojo registrsko tablico in plačilno kartico registrirali v sistemu prek spletnega portala ali mobilne aplikacije. Sistem bo ob prehodu prepoznal tablico in samodejno bremenil povezano kartico.
Druga možnost bo po napovedih uporaba nove generacije ENC-naprave, ki bo komunicirala s portali nad cesto. Ta možnost bo obvezna za vsa težka tovorna vozila.
Registracija na ključnih točkah
Registracija bo mogoča tudi na fizičnih prodajnih mestih in na ključnih vstopnih točkah na avtoceste, kar naj bi olajšalo prehod predvsem tujim turistom, ki se s sistemom srečujejo prvič.
Gre torej za kombinacijo italijanskega in vsaj deloma avstrijskega modela, pri čemer ne govorijo o vinjeti, pač pa o drugih oblikah obračunavanja.
Kaj pa tisti, ki bodo poskušali sistem zaobiti? Tukaj nastopijo nadzorniki v belih vozilih, opremljenih z modrimi rotacijskimi lučmi in napisom ESNC. Ta specializirana vozila, ki jih zakonodaja podrobno opredeljuje, bodo opremljena s tehnologijo za preverjanje, ali je za vozilo pred njimi plačana cestnina.
Čezmejna izterjava
Če bo sistem zaznal kršitelja, ga bo lahko nadzornik ustavil. Na svetlobnem zaslonu vozila se bodo izpisala navodila. Kršitelju bo ponujena možnost takojšnje registracije v sistem. V primeru zavrnitve mu bo odrejeno, da zapusti avtocesto na prvem izvozu, izdan pa mu bo tudi plačilni nalog za opravljeno pot in enotna kazen v višini 120 evrov.
Največja novost za tujce je mehanizem za čezmejno izterjavo. Hrvaška bo prek evropskega informacijskega sistema Eucaris avtomatizirala izmenjavo podatkov o lastnikih vozil z drugimi državami članicami EU. To pomeni, da bo obvestilo o neplačani cestnini in globi priromalo neposredno na naslov lastnika vozila v Sloveniji ali kateri koli drugi članici EU, kar odpira pot tudi za postopke prisilne izterjave.
Sistem bo hkrati združljiv z evropskim sistemom elektronskega cestninjenja (EENC), kar pomeni, da bodo lahko vozniki, ki že uporabljajo ustrezne naprave drugih evropskih ponudnikov, te pod določenimi pogoji uporabljali tudi na Hrvaškem.
