Decembra lani so evropski voditelji na sestanku v Bruslju skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim kovali načrte za leto 2025 o poteku vojne v Ukrajini, premlevali scenarije o morebitnih pogajanjih ter se skušali pripraviti na vselitev Donalda Trumpa v Belo hišo. Videti je, da ni bil preveč uspešen. Dva meseca kasneje bo namreč v ponedeljek v Parizu potekal nov, nujni sestanek z na moč podobno tematiko, le da v zelo drugačnih okoliščinah: Evropa je bila praktično čez noč očitno potisnjena na stran glede Ukrajine, na kocki pa sta se znašla njena varnostna arhitektura in samo čezatlantsko zavezništvo, potem ko sta se ameriški in ruski predsednik sama dogovorila o začetku pogovorov o koncu vojne in je ameriški obrambni minister Pete Hegseth dejal, da evropska varnost za ZDA ni več prednostna naloga, podpredsednik J. D. Vance pa je podvomil o evropskem spoštovanju skupnih vrednot.
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo zato v ponedeljek gostil vrh voditeljev držav, ki jih očitno sam razume kot jedro Evrope. Tam bodo po napovedih Elizejske palače nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, poljski premier Donald Tusk pa vodstvo Evropske unije in zveze Nato ter še voditelji Španije, Nizozemske in Danske. Teme srečanja bodo varnostna poroštva Ukrajini, njeno morebitno članstvo v Natu in vloga Evrope v mirovnih pogovorih.
Zagotovo bo tema tudi vprašalnik v šestih točkah, ki so ga ZDA prejšnji teden poslale evropskim zaveznicam. V njem sprašujejo, katere države so pripravljene dati Ukrajini varnostna poroštva ter koliko vojakov in za koliko časa so pripravljene poslati v Ukrajino za vzdrževanje miru, je o vsebini vprašalnika prvi poročal Reuters. Sprašujejo tudi, kakšno sodelovanje ZDA bi Evropa potrebovala pri varnostnih poroštvih Ukrajini. »Kakšen kratkoročni in dolgoročni ameriški prispevek bi bil po vašem mnenju potreben?« se glasi eno od vprašanj, ki so očitno naslovljena na posamezne vlade. ZDA tudi sprašujejo, kakšne odgovore bi morali pripraviti v primeru ruskega napada na te sile. Ni še jasno, ali bodo evropske prestolnice odgovarjale posamezno ali skupaj.
Macron o vlogi Evrope
klical v Riad
Donald Trump in Vladimir Putin sta se v sredinem telefonskem pogovoru tudi dogovorila za srečanje v Savdski Arabiji, kjer naj bi se že ta teden prvič sestali njuni predstavniki – v imenu ZDA tudi zunanji minister Marco Rubio, Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz in bližnjevzhodni odposlanec Steve Witkoff. Povabljena naj bi bila tudi Ukrajina, kjer pa so v nedeljo sporočili, da za to še ne vedo. Evropa očitno ni povabljena, pomenljivo pa je, da je o mogoči vlogi stare celine v nedeljo Macron govoril s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom.
Trumpov odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg je v soboto na münchenski varnostni konferenci jasno dejal, da Evropa ne bo vključena v pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Rubio je potem poskušal narediti korak nazaj in dejal, da bosta tako Ukrajina kot Evropa zraven, ko bodo stekla kakšna resna pogajanja, da pa zdaj še nismo tako daleč. »Ukrajina bo morala sodelovati, ker se je napad zgodil nanjo. Evropejci pa bodo morali sodelovati, ker so uvedli sankcije proti Putinu in Rusiji,« je dejal Rubio.
