Ameriški in ruski predsednik Donald Trump in Vladimir Putin sta prekinila komunikacijski mrk na najvišji ravni med Kremljem in Belo hišo ter se med uro in pol dolgim telefonskim pogovorom strinjala, da ekipe obeh držav takoj začno pogajanja o končanju vojne v Ukrajini, ki po treh letih spopadov in pod taktirko nove ameriške administracije očitno postajajo realna možnost. Da je konec ameriške diplomatske blokade Putina, ki je trajala od njegovega napada na Ukrajino februarja 2022, je Trump naznanil tudi z napovedjo obiska Moskve in Putinovega obiska Združenih držav, kjer je bil nazadnje pred desetimi leti, pa še takrat na zasedanju OZN, zadnji ameriški predsednik v Rusiji pa še dve leti pred tem Barack Obama na vrhu G20.
Štirje člani Trumpove skupine
»Strinjala sva se, da bova zelo tesno sodelovala ter obiskala državo drug drugega. Strinjala sva se tudi, da bosta najini skupini takoj začeli pogajanja (o Ukrajini), in začeli bomo s klicem ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu, da ga obvestimo o pogovoru,« je na družbenem omrežju truth social zapisal Trump. V njegovi skupini bodo, kot je dejal, zunanji minister Marco Rubio, svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz, direktor Cie John Ratcliffe ter posebni odposlanec Steve Witkoff, sicer zadolžen za Bližnji vzhod.
Trump je kasneje sporočil, da je govoril z Zelenskim in da si tudi on želi miru, enako kot Putin. Predvsem pa da sta govorila o jutrišnjem srečanju Zelenskega z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in Rubiom na münchenski varnostni konferenci. Zelenski je sporočil, da sta s Trumpom govorila eno uro »o priložnostih za dosego miru, o ukrajinskih tehnoloških zmogljivostih, tudi o brezpilotnih letalnikih in drugih naprednih industrijah«. Trump je tudi dejal, da se bo kmalu sestal z Zelenskim.
Hegseth: Članstvo v Natu nerealno
Za Ukrajino pa bržkone ni bil najboljši dan. Trumpove besede, da bosta njegova in Putinova skupina takoj začeli pogajanja, se slišijo kot scenarij, pred katerim ves čas svarijo v Kijevu in tudi v Evropski uniji, namreč kot dvostranska pogajanja Moskve in Washingtona z nejasno vlogo Kijeva in Unije. Morda sicer ni tako in se je Trump samo izrazil, kot se je, so pa hladen tuš za Kijev predstavljale tudi besede ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je na obisku v Evropi – je bil na sedežu Nata, kjer je potekalo srečanje 48 držav kontaktne skupine za Ukrajino. Hegseth je dejal, da včlanitev Ukrajine v zvezo Nato ni realističen scenarij, prav tako ne povrnitev ukrajinskega nadzora nad celotnim ozemljem v mednarodno priznanih mejah. »Lovljenje iluzornega cilja bo samo podaljšalo vojno in povzročilo še več trpljenja,« je dejal. Izključil je tudi možnost ameriških vojakov v Ukrajini za vzdrževanje premirja.
Vprašanje je, kaj bi za Ukrajino, ki je zdaj glede na Rusijo v očitno slabšem položaju, bilo sprejemljivo. Ukrajinski časnik Kyiv Independent navaja mnenja domačih strokovnjakov, da uradno priznanje, da so zasedena ukrajinska ozemlja del Rusije, pristanek na zmanjšanje vojske in odpoved prizadevanjem za članstvo v Natu ne pridejo v poštev. Lahko pa bi pristala na zamik članstva v Natu, zamrznitev konflikta v mejah sedanje frontne črte ter zamenjavo zasedenega ozemlja v ruski regiji Kursk za nekatera ukrajinska pod ruskim nadzorom. To slednje je sicer Rusija zavrnila, rekoč da je dovolj močna, da ozemlje osvobodi, a bržkone je tu še nekaj manevrskega prostora. Bistvenega pomena pa je zagotoviti, da Rusija ne bo spet napadla Ukrajine, ko se ji bo zazdelo, da je za to priložnost, piše časnik in citira Oleksandra Merežka, predsednika zunanjepolitičnega odbora ukrajinskega parlamenta, ki pravi, da se mu zdi tu mogoča samo ena rešitev – članstvo v Natu.
Res veliko Američanov v Evropi
Ukrajina si sicer prizadeva pridobiti ameriško podporo in interes za svojo varnost tudi s ponudbo Trumpu o zagotavljanju redkih rudnin Ameriki. To ji morda uspeva. Nekoliko namreč bode v oči podatek, da je bil finančni minister Scott Bessent prvi član nove ameriške vlade na obisku v Ukrajini. Kot je poročal Reuters, sklicujoč se na uradni vir v ameriški vladi, je imel Bessent na dnevnem redu v Kijevu pogovore o sporazumu o strateških rudninah, energetiki in ukrajinskih državnih podjetjih, kar je morda povezano z idejo o ukrajinskem skladiščenju ameriškega utekočinjenega plina za Evropo, vse to pa naj bi okrepilo interes ZDA za varnost Ukrajine. Zelenski je dejal, da bi sporazum o gospodarskem sodelovanju lahko podpisali že na konferenci v Münchnu.
Ukrajina bo visoko na dnevnem redu ves teden, sploh v Evropi, ki je ta teden priča res nenavadno velikemu številu obiskov visokih predstavnikov ZDA. Na stari celini so Hegseth, Rubio, Bessent, Vance, Trumpov odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg ... V sredo pa so zunanji ministri Francije, Nemčije in Španije sporočili, da brez sodelovanja Evropejcev pri sklepanju miru v Ukrajini ta ne bo ne trajen ne pravičen.
