Vojna v Ukrajini je povzročila številne težave tudi pri vprašanjih oskrbe s prehrano. Ne le, da zadnje tedne globalno rastejo cene prehrane, ki so sicer že bile visoke zaradi pandemije covida-19, vojna vihra v Ukrajini veča tudi prehrambeno negotovost v številnih afriških državah, katerih glavni uvoznik pšenice sta Ukrajina (sedma največja proizvajalka pšenice na svetu) in Rusija (četrta največja proizvajalka). Izvoz pšenice iz Ukrajine in Rusije predstavlja 30 odstotkov oskrbe svetovnega tržišča, izvoz koruze iz obeh držav pa 20 odstotkov svetovnega tržišča. S hudimi težavami se soočajo tudi humanitarne organizacije, ki zaradi pomoči Ukrajini morajo tehtati, katere obstoječe programe prehrambene pomoči državam v stiski bodo okrnile.
Zaradi sankcij proti Rusiji so zaustavljene že dogovorjene dobave pšenice. Rusija po drugi strani blokiral izhod ukrajinskih ladij iz Črnega morja, kot razlog pa navajajo, da je ukrajinska vojska zaminirala tamkajšnji akvatorij. Do 300 ladjam so že preprečili izhod iz Črnega morja, s čemer je ukrajinski izvoz pšenice popolnoma zastal. Vojna v Ukrajini zato povzroča hude preglavice v vsaj petdesetih državah sveta (večinoma v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji), katerih prehranska varnost je močno odvisna od uvoza pšenice iz Ukrajine in Rusije.
Kmetje v Egiptu bodo del pšenice morali prodati državi
Primer velike izpostavljenosti sedanjim težavam je Egipt, kjer izdelki iz pšenice, predvsem kruh, predstavljajo do 39 odstotkov zaužitih kalorij na dan. Država je močno odvisna od uvoza pšenice. Dobrih 60 odstotkov njenih potreb po pšenici prihaja iz tujine, od celotnega uvoza pšenice pa daleč največji delež – skupno 80 odstotkov – predstavlja uvoz pšenice iz Ukrajine in Rusije, pri čemer iz Rusije uvozi sedemkrat več kot iz Ukrajine.
Čeprav naj bi zaloge pšenice zadostovale za pet mesecev, pa je tamkajšnja vlada že sprejela prve interventne ukrepe tik pred začetkom žetve pšenice, ki se začne prihodnji mesec. Kmetje bodo morali delež svoje pšenice prodati državi. Tudi tako naj bi Egipt zagotovil zadostne količine pšenice za subvencioniran program prodaje kruha kar 72 milijonom od skupno 103 milijonov prebivalcem, ki so registrirani v tem programu. Vsak od njih je upravičen do 150 hlebov kruha po subvencionirani ceni (pet hlebov stane okoli 40 evrskih centov). Ta program državo letno stane dobre tri milijarde dolarjev, zaradi rastočih cen pšenice pa bi tudi ta lahko bil ogrožen.
Oteženo delo humanitarnih organizacij
Kot opozarjajo v Svetovnem programu za hrano (WFP) pri Združenih narodih, bo glavni pričakovan učinek na globalno prehrambeno varnost viden skozi dogajanja na svetovnem trgu žitaric in energentov. Ker so se cene teh močno dvignile, se bo to poznalo tudi na dvigu cen na lokalnih trgih, s tem pa pri dosegljivosti hrane med prebivalstvom. V poročilu Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad) pa opozarjajo na še en negativni faktor pri dvigu cen prehrane – da se povečuje tudi cena njenega prevoza, s tem pa tudi končna cena izdelkov. Cene pšenice se približujejo cenam v letih 2007 in 2008, ki so v mnogih deli sveta privedli do nemirov med prebivalstvom, prispevali pa so tudi k začetkom protestov arabske pomladi. Leta 2019 je zaradi naraščajočih cen prehrane bil strmoglavljen tudi sudanski diktator Omar al Bašir.
Vojna v Ukrajini je še otežila delo humanitarnih organizacij pri zagotavljanju prehrane državam v drugih delih sveta. Vse manjše zmožnosti donatorskih držav, da podpirajo programe nudenja pomoči v prehrani državam v krizah, jih postavljajo pred vprašanje, komu vzeti, da bi drugim dali. »Nimamo druge izbire, kot da hrano vzamemo lačnim in jo damo stradajočim,« je situacijo opisal direktor WFP David Beasley. Ne le, da bo WFP z razpoložljivimi sredstvi kupovala več hrane, močno ji bodo primanjkovala tudi gnojila za afriške države, katerih veliki izvoznici sta prav Ukrajina in Rusija. Številne države so medtem začele omejevati izvoz nekaterih prehrambenih izdelkov. Mednje sodijo Alžirija, Vietnam, Kazahstan, Libanon, Egipt, pa tudi Rusija.
