Srečanje Trumpa in Zelenskega v Beli hiši se je po uvodnih vljudnih besedah sprevrglo v prepir. Trump in podpredsednik ZDA J. D. Vance sta Zelenskemu očitala, da ni dovolj spoštljiv, potem ko je zatrdil, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati. Trump je pred kamerami okaral Zelenskega in mu očital, da ogroža življenja milijonov ljudi ter da izziva tretjo svetovno vojno. Zelenski je na to odvrnil, da si želi konec vojne. »Seveda si želimo prekinitve ognja, ampak z jamstvi,« je dejal.
Vance je Zelenskega obtožil, da se obnaša nespoštljivo, namesto da bi se zahvalil Trumpu. Obtožil ga je, da je na propagandni turneji, lani pa naj bi pomagal demokratom pri predsedniški kampanji. »Ne moreš biti nespoštljiv s predsednikom države, ki želi ustaviti uničenje tvoje države,« je dejal Vance. Zelenski je skušal opozoriti, da bodo posledice popuščanja Putinu čutile tudi ZDA, kar je Trumpa razburilo. »Ne govorite mi, kaj bomo čutili. Niste v položaju, da bi narekovali, kaj bomo čutili. Nimate kart za to, niste v dobrem položaju. Igrate se z življenji milijonov. Igrate se s tretjo svetovno vojno. Kar delate, je nespoštljivo do države, ki vam je pomagala,« je dejal Trump.
Zelenski je – podobno kot prejšnje dni britanski premier in francoski predsednik – hotel prepričati Trumpa, naj dajo ZDA varnostna zagotovila evropskim mirovnim silam, ki bodo nadzorovala premirje, saj bi sicer lahko Putin znova napadel Ukrajino. Po predčasnem odhodu iz Bele hiše se je zahvalil ameriškemu ljudstvu za pomoč. »Ukrajina potrebuje pravičen in trajen mir in mi za to prizadevamo,« je zapisal na omrežju X.
Predvsem iz Evrope so se po burnem dogajanju v Beli hiši usuli izrazi podpore ukrajinskemu predsedniku. Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom na Portugalskem po agresivnem Trumpovem nastopu do Zelenskega v Beli hiši izjavil: »Obstaja agresor, in to je Rusija. Prepričan sem, da smo imeli prav, ko smo tri leta pomagali Ukrajini in izvajali sankcije proti Rusiji, in prav je, da se to nadaljuje.« Z besedami podpore se je oglasil tudi španski premier Pedro Sanchez: »Ukrajina, Španija ti stoji ob strani.« Tudi Friedrich Merz, bodoči nemški kancler, je zagotovil podporo Ukrajini in zapisal, da ne smemo mešati, kdo je agresor in kdo žrtev. Poljski premier Donald Tusk je prav tako sporočil: »Dragi Zelenski, dragi ukrajinski prijatelji, niste sami.« Voditelj demokratov v senatu Chuck Schumer je ocenil, da je Trump opravil umazano delo za Putina, in poudaril, da se bo njegova stranka še naprej borila za demokracijo in svobodo. Ameriška demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar pa je Trumpu in Vanceu sporočila: »Sram naj vaju bo!«
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev in še vedno tesen Putinov sodelavec se je postavil na Trumpovo stran: »Prvič je Trump povedal resnico v obraz temu kokainskemu klovnu: režim v Kijevu se igra s tretjo svetovno vojno. In nehvaležni prašič je dobil klofuto. A to ni dovolj, ustaviti moramo vojaško pomoč tej nacistični mašineriji.«
Trump in Zelenski bi sicer morala v Beli hiši podpisati sporazum o dostopu ZDA do ukrajinskih naravnih bogastev, tudi redkih kovin, kot so litij, grafit in titan. Sporazum si je Trump zamislil kot nadomestilo za ameriško vojaško in finančno pomoč v preteklih treh letih vojne. Toda za Zelenskega je bilo očitno nesprejemljivo, da Ukrajina ne bi dobila nič v zameno, niti varnostnih zagotovil morebitnim evropskim mirovnim silam v Ukrajini po premirju. Brez takšne ameriške vloge bi bile lahko izpostavljene ruskim napadom, Ukrajina pa ponovni ruski agresiji.
Je Trump Putinov agent?
Za takšno vlogo ZDA v času premirja sta se prejšnje dni v Beli hiši zaman zavzemala francoski predsednik Macron in britanski premier Keir Starmer. V četrtek ob obisku Starmerja je Trump dejal: »Britanci imajo neverjetno dobre vojake, neverjetno dobro vojsko, tako da lahko sami poskrbijo za svojo varnost.« Potem pa je še trdil, da Putin tako ali tako ne bo ponovno napadel Ukrajine: »Že dolgo ga poznam in prepričan sem, da bo mož beseda.«
Do premirja pa je očitno še daleč. Ker je ruska vojska močnejša in vsak dan osvoji kakšno ukrajinsko vas, je Ukrajina pripravljena na sklenitev premirja. Položaj ukrajinske vojske se bo namreč še bistveno poslabšal, ko bodo ZDA ustavile vojaško pomoč, kar bi Trump, ki ga imajo nekateri za ruskega agenta, slej ko prej storil, tudi če bi Zelenski podpisal omenjeni sporazum. Da bi sploh rešil suvereno ukrajinsko državo in zagotovil njen obstoj, mora Zelenski čim prej končati vojno, pa četudi bi Rusiji po premirju pripadla petina Ukrajine, to je vse osvojeno ozemlje.
Starmer je v nedeljo povabil v London voditelje dvanajstih evropskih držav, tudi Zelenskega in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, na vrh o Ukrajini, na katerem naj bi se zavzeli za pravičen in trajen mir. V četrtek je Starmer v Beli hiši pozval k miru, ki ne bo nagrada za agresorja.
Francoski obrambni minister Sébastien Lecornu pa evropskim državam predlaga, da bi po premirju imele posebno »skladišče orožja in streliva« na svojih ozemljih, kamor bi se stekali tudi proizvodi evropske oborožitvene industrije. Glavni namen skladišča bi bil, da bi bila orožje in strelivo Ukrajini na razpolago v primeru ponovnega ruskega napada.
